
Uspeh Friedricha Merza na predčasnih nedeljskih volitvah, ki je konservativno zvezo med Krščansko demokratično (CDU) in bavarsko Krščansko socialno unijo (CSU) znova pripeljal na prvo mesto med nemškimi strankami, je bil pričakovan. Vendar je danes zvečer kazalo, da mu tako imenovana velika koalicija s socialdemokrati (SPD) ne bo dovolj in bo moral za oblikovanje vlade iskati še tretjega partnerja. Skrajno desna, protimigrantska in tudi protievropska Alternativa za Nemčijo (AfD) je dobila napovedovano petino glasov. Toda od zadnjih volitev je skoraj podvojila glasove in bo poslej prvič v zgodovini najmočnejša opozicijska stranka v bundestagu. Udeležba blizu 60 milijonov nemških volilnih upravičencev je bila 84-odstotna, to je pet odstotnih točk višja kot pred dobrimi tremi leti in pol.
Svet Nemcev ne bo čakal
Šele drugič v zgodovini se Nemcem obeta tristrankarska koalicija. Prvič so Nemci tako koalicijo izkusili prav po volitvah septembra leta 2021. Olaf Scholz iz SPD je po 16 letih kanclerstva zmerne konservativke Angele Merkel moral oblikovati tako imenovano semaforsko koalicijo. Ampak ker se je po ostrih notranjih sporih tristrankarska vlada med rdečim SPD, Zelenimi in rumenimi liberalci FDP sfižila, so morali Nemci tokrat iti na predčasne volitve. Te so po sinočnjih vzporednih volitvah torej z okoli 29 odstotki prinesle zmago CDU/CSU Merza, ki bo zategadelj bodoči nemški kancler. "Smo zmagovalci volitev," je v prvem odzivu dejal Merz. Dodal je, da zdaj pred njimi težka naloga čimprejšnjega oblikovanja stabilne vlade: "Kajti svet na nas ne bo čakal!"
Njegova unija je dobila skoraj pet odstotnih točk več kot leta 2021. Skoraj deset odstotnih točk več je vknjižila AfD, s katero demokratične stranke zavračajo sodelovanje. Pristala je na še enkrat več glasovih, pri 20 odstotkih. Mimogrede, šefica te stranke, ki zagovarja družinske vrednote in se zavzema za remigracijo priseljencev, Alice Weidel je v soboto doživela demonstracije kakih 250 ljudi v švicarskem mesecu Einsiedeln, ki so vzklikali: "Nazis raus (Naciji, ven)!" Tam namreč živi v homoseksualni zvezi s širlanško-švicarsko filmsko producentko Sarah Bossard, s katero ima dva posvojena sina. Švicarska policija je pri tem preprečila spopad demonstrantov in kakih sto podpornikov Weidlove ter aretirala peterico.
Kako do vladne večine
SPD kanclerja Scholza je s padcem na 16,5 odstotka glasov, torej za okoli deset odstotnih točk, zabeležila svoj najslabši izid ne le v povojni Nemčiji, ampak celo od leta 1912 naprej. Seveda, upoštevajoč dejstvo, da v času nacizma v rajhu svobodnih in demokratičnih volitev sploh ni bilo. Na četrtem mestu so pristali Zeleni Roberta Habecka z 12 odstotki podpore, kar je tudi za blizu 3 odstotne točke manj kot prej. Še bolj si morajo volilne rane lizati pri FDP dosedanjega finančnega ministra Christiana Lindnerja, saj so padli za 6 odstotnih točk na le 5 odstotkov podpore. Trepetali so za prestop parlamentarnega praga, ki je točno pri 5 odstotkih, celo noč, saj bodo uradni izidi znani šele v ponedeljek. Zveza Sarah Wagenknecht (BSW), ki jo je odpadnice od Levice ustanovila šele lani, je bila prav tako na tej pomembni meji. Izkazala pa se je Levica (Die Linke). Zanjo se je še nekaj tednov nazaj zdelo, da ne bo prestopila parlamentarnega praga, a ga je z 9 odstotki podpore, kar je dobre 4 odstotne točke več kot doslej, gladko. To pa predvsem zavoljo kampanje njene sovoditeljice Heidi Reichinnek na družabnih omrežjih TikTok in Instagram.

Po sinočnjih vzporednih izidih, ki smo ji povzeli po javnih televizijah ARD in ZDF, bi CDU/CSU v bundestagu imeli skupaj 187 sedežev, SPD pa 108. To je daleč od 316 sedežev, potrebnih za oblikovanje večine v parlamentu, v katerem je 630 poslancev. AfD s 131 sedeži ne pride v pošev, lahko pa zlasti Zeleni z 79 mesti, morda Levica z 59. Če FDP in BSW uspe priti v bundestag, bosta oba imela po 33 poslancev. Če jima ne uspe, pa se sedeži premešajo na novo in bi, kot je poročala avstrijska ORF, CDU/CSU imela 210, SPD pa 120 poslancev. Dovolj, da bi Merz imel veliko koalicijo. A kot rečeno, analitiki so temu scenariju pripisovali le malo možnosti za uresničitev.
Z nožem pri spomeniku holokavstu
Osumljenec za petkov napad z nožem pri spomeniku holokavstu v Berlinu je 19-letni sirski begunec, žrtev - utrpela je hude poškodbe, a ni več v smrtni nevarnosti - pa je 30-letni španski turist. V ozadju napada je po ugotovitvah tožilstva antisemitski motiv, povezan z bližnjevzhodnim konfliktom. Napadalec, ki so ga prijeli nekaj ur po napadu, je živel v centru za priseljence v Leipzigu. "Kar vemo zlasti na podlagi izjav, ki jih je obtoženi dal policiji, je ubijanje Judov načrtoval več tednov," je še sporočila policija.