Parlamentarne volitve v Nemčiji: Pričakovana zmaga CDU/CSU, AfD bo najmočnejša opozicijska stranka

J.K.
23.02.2025 18:07

Večina v parlamentu bi bila sicer možna tudi s koalicijo unije in AfD, a je kanclerski kandidat CDU/CSU Friedrich Merz večkrat zatrdil, da vlade ne bo oblikoval s skrajno desnico.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Bodoči kancler Friedrich Merz se je zahvalil volivcem za podporo. 
Profimedia

Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Nemčiji je glede na projekcije slavila konservativna unija CDU/CSU z 28,6 odstotka glasov. Sledi skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) z 20,1 odstotka podpore, socialdemokrati so tretji s 16,3 odstotka. Vstop v parlament je zagotovljen še Zelenim in Levici, kažejo projekcije televizije ZDF. 

Krščanska unija je z 28,6 odstotka na današnjih volitvah sicer okrepila podporo za okoli štiri odstotne točke v primerjavi z volitvami leta 2021. Ni pa prejela več kot 30 odstotkov, kar so ji več tednov napovedovale ankete. "Smo zmagovalci volitev," je v prvem odzivu dejal kanclerski kandidat unije Friedrich Merz. Dodal je, da zdaj pred njimi težka naloga, da čim prej oblikujejo vlado, ki bo sposobna vladanja in bo imela parlamentarno večino. "Svet ne čaka na nas," je dejal vodja CDU in opozoril, da je čim hitrejše oblikovanje vlade nujno, da bo Nemčija znova prisotna v Evropi.

Zmagovalna petka - vodja CSU Markus Söder in vodja CDU Friedrich Merz
EPA

Največje zmagoslavje je v taboru AfD, ki je v skladu z napovedmi postala druga najmočnejša stranka v Nemčiji z 20-odstotno podporo. Podporo je v primerjavi z zadnjimi volitvami podvojila. Kanclerska kandidatka skrajne desnice Alice Weidel je ob objavi projekcij dejala, da so pripravljeni sodelovati v vladi in izpolniti voljo ljudstva.

Tako so rezultate pričakali v štabu AfD. 
EPA
Volitve so prinesle pričakovani konec vladavine Olafa Scholza, medtem ko bi bila lahko njegova SPD del prihodnje koalicije. 
Clemens Bilan
Pri socialdemokratih niso navdušeni. 
EPA

Največjo izgubo so glede na projekcije utrpeli socialdemokrati dosedanjega kanclerja Olafa Scholza. Medtem ko so leta s skoraj 26 odstotki postali najmočnejša stranka v bundestagu, so danes prejeli le 16,5 odstotka glasov. Scholz je v prvem odzivu priznal grenek poraz in prevzel odgovornost zanj, kljub temu pa je izrazil željo, da SPD ohrani osrednjo vlogo v Nemčiji. Čestital je konservativni uniji in Merzu, ki ima po njegovih besedah sedaj nalogo, da sestavi vlado.

Vstop v parlament je glede na projekcije zagotovo uspel še Zelenim z 12,4-odstotno podporo in Levici z 8,9 odstotka. Manj jasna je usoda liberalcev (FDP) in levega Zavezništva Sahre Wagenknecht (BSW). Po projekcijah ZDF je namreč obema uspelo priti v parlament s petodstotno podporo, medtem ko televizija ARD strankama napoveduje, da bosta ostali tik pod pragom.

Zadovoljni so tudi pri Levici
EPA
Sahra Wagenknecht je na robu parlamentarnega praga. 
EPA

Po projekcijah ZDF bi tako vstop v parlament uspel več manjšim strankam, kar bi pomenilo tudi manj sedežev v parlamentu za večje stranke, to pa močno vpliva na sestavljanje večinske koalicije. V kolikor bi v parlament prišli tako FDP kot BSW, bi lahko unija oblikovala parlamentarno večino le v primeru koalicije treh strank, bodisi s SPD in FDP ali s SPD in Zelenimi. Če FDP in BSW ne bi prišli v parlament, pa bi bila edina možna parlamentarna večina dveh strank, če bi unija oblikovala koalicijo s SPD.

Večina v parlamentu bi bila sicer možna tudi s koalicijo unije in AfD, a je kanclerski kandidat CDU/CSU Friedrich Merz večkrat zatrdil, da vlade ne bo oblikoval s skrajno desnico.

Nemci so parlament volili na predčasnih volitvah. Redne bi morale biti jeseni. 
EPA

Volilna udeležba na današnjih predčasnih parlamentarnih volitvah v Nemčiji je po podatkih zveznih pristojnih organov zgodaj popoldne dosegla 52 odstotkov. V te podatke niso vključeni volivci, ki so glasovali po pošti, so še sporočili iz zveznega volilnega urada.

EPA
Volišča so se zaprla ob 18. uri. 
EPA

Dodajajo, da podatki niso primerljivi z zadnjimi volitvami leta 2021. Volilna udeležba je namreč do popoldneva takrat znašala 36,5 odstotka, vendar bi lahko razliko pojasnili z omejitvami v povezavi s pandemijo covida-19, ki so bile takrat v veljavi, zato je veliko več ljudi glasovalo po pošti.

Kancler Olaf Scholz je volil v Potsdamu. 
EPA
Kanclerski kandidat CDU Friedrich Merz je volil v Arnsbergu. 
EPA

Udeležba se po današnjih podatkih precej razlikuje tudi po različnih nemških zveznih deželah, vendar so volilni uradniki po vsej državi poročali o znatnem povečanju udeležbe v primerjavi z zadnjimi zveznimi volitvami leta 2021. Končna udeležba na volitvah pred nekaj več kot tremi leti je znašala 76,4 odstotka. Javnomnenjske raziskave so pred volitvami napovedovale zmago opozicijske konservativne unije CDU/CSU, ki pa bo za večino v parlamentu potrebovala koalicijskega partnerja, najverjetneje socialdemokrate (SPD) ali Zelene.

Protest ukrajinskske skupine Femen pred bundestagom proti Rusiji in AfD. 
EPA
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.