Merz želi vlado do velike noči

Zmagovalec nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev vodja krščanske konservativne unije CDU/CSU Friedrich Merz je že predisnočnjim na javnih televizijah ZDF in ARD napovedal hitro oblikovanje nove vlade, že do velike noči, torej do sredine aprila.

Ameriško vpletanje enako ruskemu

Njegova Unija je prejela 28,52 odstotka glasov, kar je za okoli štiri odstotne točke več kot pred tremi leti in pol, pa vendar drugi najslabši rezultat za stranko. Merz se ob zmagi med nastopom na ARD in ZDF ni ognil obsodbi ameriškega vmešavanja v nemške volitve, zlasti ker je pomočnik novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, najbogatejši človek na svetu Elon Musk, na svojem družabnem omrežju X večkrat izrazil neomajno podporo skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD): "Intervencije iz Washingtona niso bile nič manj dramatične in drastične in tudi ne manj nesramne kakor tiste, ki smo jih doživeli iz Moskve." Ni sicer nujno, da je AfD prav zavoljo tega podvojila izid, saj je predvolilni program že prej zasnovala na emocionalnem dojemanju priseljevanja v Nemčijo. S svojimi rekordnimi 20,80 odstotka glasov bo tako prvič najmočnejša opozicijska stranka v bundestagu. Do AfD so namreč demokratične stranke razglasile tako imenovani požarni zid. Torej s stranko, za katero nacizem ni nič več - kot je pred časom dejal nekdanji njen voditelj Alexander Gauland - "kakor zgolj ptičji drekec na sicer veličastni tisočletni nemški zgodovini", obljubljajo, da ne bo sodelovanja.

Scholzev zgodovinski poraz

Najhujši zgodovinski poraz s 16,41 odstotka glasov in zato šele tretje mesto so utrpeli doslej vladajoči socialdemokrati (SPD kanclerja Olafa Scholza. Scholz je že dejal, da se sam ne bo pogajal o veliki vladni koaliciji, ki naj jo z njimi kani oblikovati bodoči nemški kancler Merz. "Na volitvah sem se potegoval za položaj kanclerja in nobenega drugega v vladi," je dejal Scholz, ki je rezultat ocenil za "grenak". Za SPD bi se verjetno lahko o koaliciji pogovarjal dosedanji obrambni minister Boris Pistorius. Tudi Zeleni, ki so bili poleg rumenih liberalcev FDP člani Scholzeve semaforske koalicije, so vknjižili nekaj manj kot na zadnjih volitvah septembra 2021: 11,61 odstotka glasov. Njihov vodja Robert Habeck je dejal, da se v stranki ne bo potegoval za nobeno funkcijo več.

Z zgolj 4,33 odstotka glasov pa je pod parlamentarnim pragom, ki je petodstoten, obtičala prav FDP dosedanjega finančnega ministra Christiana Lindnerja. Ta ni hotel popustiti Scholzu in za nujne nemške investicije v infrastrukturo, digitalizacijo in obrambo ni želel razrahljati tako imenovane dolžniške zavore. Ta ustavno prepoveduje nemškim vladam čezmerno zadolževanje že od leta 2009. Zato so Nemci tudi morali na predčasne volitve, ki so za nemške volivce dokaj nenavadne. Enako je bilo s 4,87 odstotka glasov prekratko za uvrstitev v bundestag levičarko populistično Zavezništvo Sarah Wagenknecht (BSW). Za zmagovalko pa velja poleg AfD še Levica. Tej so ankete dolgo napovedovale, da bo ostala zunaj parlamenta, a ji zadnje tedne uspelo okrepiti podporo na 8,77 odstotka glasov.

Težko oblikovanje koalicije

Tako bo v 630-članskem bundestagu v novem sklicu pet strank, nastopilo pa jih je na volitvah 29. Volilna udeležba 59,2 milijona nemških volilnih upravičencev je bila 82,5-odstotna. To je največ od združitve obeh Nemčij leta 1990. Na zadnjih volitvah septembra 2021 je bila volilna udeležba 76,4 odstotka. Sestrski CDU/CSU bosta v novi sestavi parlamenta imeli 208 sedežev, stranka AfD 152, SPD 120 sedežev, Zeleni 85, Levica pa 64 sedežev. V parlamentu bo z enim sedežem zastopana še stranka danske manjšine Südschleswiger Wählerverband (SSW), ki ji sicer ni bilo treba doseči volilnega praga petih odstotkov.

Glede na te neuradne izide je zdaj možna parlamentarna večina z dvema strankama - unijo in SPD. Večino bi sicer CDU/CSU lahko oblikoval tudi z AfD, a je Merz večkrat zatrdil, da vlade ne bo oblikoval s skrajno desnico, nazadnje tudi na volilni večer. Zaveda se sicer, da bo sestavljanje vlade težko: "Morda še težje, kot smo si mislili". Kljub temu je prepričan, da ni alternative hitremu oblikovanju koalicije, saj je treba v Nemčiji imeti čim prej vlado, ki bo lahko državo predstavljala tudi v Evropi in po svetu.

Kanclerska kandidatka AfD Alice Weidel je medtem večkrat poudarila, da si volivci očitno želijo koalicijo CDU/CSU in AfD, kar je Merz torej spet zavrnil. Dejala je še, da bi lahko koalicija unije z levimi strankami le še dodatno okrepila podporo AfD, ki bi na prihodnjih volitvah zmagala. Na teh volitvah je med temami prevladovalo vprašanje migracij, in tudi Merz se je bil priklonil strožji azilni politiki, ki jo najbolj zahteva prav AfD z geslom o remigraciji vseh nezakonitih priseljencev.

Delitev na vzhod in zahod

Volilni rezultati po deželah so pokazali delitve znotraj države, piše slovenska tiskovna agencija STA. V večini vzhodnih dežel je namreč postala najmočnejša sila AfD. To velja za Mecklenburg-Predpomorjansko, Brandenburg, Saško-Anhalt, Saško in Turingijo, v slednji je sicer AfD tudi najmočnejša sila v deželnem parlamentu. Konservativna unija je postala najmočnejša sila večinoma v zahodnih deželah. Tradicionalno je na Bavarskem jasna zmagovalka Krščansko-socialno unija (CSU), ki je zmagala v vseh okrajih. Socialdemokrati so medtem zmagovalci v Bremnu in Hamburgu, poroča portal Tagesschau.

Največ volivcev si želi videti koalicijo med CDU/CSU in SPD, kaže raziskava inštituta YouGov. Omenjeno koalicijo namreč podpira 44 odstotkov anketirancev, 25 odstotkov pa si želi tričlansko koalicijo, ki bi vključevala še Zelene. Okoli 30 odstotkov je medtem podprlo koalicijo z AfD.