
Na srbskem tožilstvu za vojne zločine so prejeli kazensko ovadbo proti nekdanjemu slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu, piše Politika. Tisti, ki je ovadbo vložil, trdi, da naj bi bil Kučan storil oziroma bil odgovoren za vojni zločin nad ujetniki, poleti 1991 pa celo za genocid.
Ovadbo je vložil odvetnik Dušan Bratić, za katerega beograjski dnevnik piše, povzema pa ga Aljazeera Balkans, da preiskuje domnevne vojne zločine nad pripadniki nekdanje JLA in civilnim prebivalstvom tekom vojnih dogodkov na območju nekdanje Jugoslavije v devetdesetih letih minulega stoletja. Ob Kučanu naj bi bila ovadena tudi Janez Slapar, ki je v tem času bil načelnik TO, in Franc Anderlič, ki je poveljeval eni od enot TO, ter še tri osebe, ki naj bi bile "neposredne izvrševalke zločina".
Milan Kučan:
"Trditve, objavljene v današnji Politiki, v resnici ne zaslužijo resnega komentarja. Povsem namreč spregledujejo zgodovinski kontekst procesov, ki so bili vzrok za razpad Jugoslavije in za tragedije, do katerih so pripeljali. Moj komentar je odveč, saj verjamem, da bosta srbska politika in družba sami zmogli objektivno soočenje s politiko Srbije v 90-ih letih prejšnjega stoletja, ki je sprožila odpor pri praktično vseh narodih nekdanje skupne države. To je bila retrogradna politika, ki je za dolgo obdobje zaustavila razvoj predvsem Srbije pa tudi drugih republik. Prepričan sem, da samorefleksija o tem obdobju pa tudi celovitejše ocene takratne politike in njenih posledic Srbijo še čakajo, zato da bi zmogla resen korak naprej na poti do članstva v EU. Obtoževanje drugih je beg pred lastno odgovornostjo. Kar pa zadeva mojo odgovornost, o njej bo sodila zgodovina."
Andrej Lovšin, direktor VO MO 1990-1994
"Z vso odgovornostjo zanikam, da bi se v času osamosvajanja oz. v obdobju osamosvojitvene vojne zgrešili kakršni koli zločini, genocid ali kazniva dejanja s strani pripadnikov TO nad napadalcem, takratno JLA. Kvečjemu obratno, Slovenija in njene obrambne sile (TO in policija) niso nikogar napadle, pač pa je to storila JLA in v več primerih uporabila prekomerno silo nad civilnim prebivalstvom. Naj samo omenim številne letalske raketne napade na kolone civilnih tovornjakov in žrtve med vozniki. Ali pa obstreljevanje središča Gornje Radgone s tankovskimi topovi in povzročitve velike materialne škode na civilnih pretvornikih RTV ... Med vojno in neposredno po njej je takratni VO MO omogočil prihod predstavnika Rdečega križa iz Ženeve, ki je obiskal zbirne centre in zapore za vojake takratne JLA in pri tem ni zaznal nobenih kršitev človekovih pravic, mednarodnih konvencij in vojnega prava. Zato menim, da so take obtožbe po 28 letih od vojnih dogodkov v Sloveniji popolnoma neumestne, krivične in neutemeljene. Osamosvojitev Republike Slovenije je bila izpeljana z veliko profesionalnostjo takratne TO in policije in pri njej ni prišlo do vojnih zločinov in genocida, kar je bilo značilno za vojne v nadaljevanju razpadanja nekdanje skupne države."