Prosto prehajanje med državami je ena izmed prednosti EU. V schengensko območje, ki omogoča prost pretok ljudi, je vključenih 22 držav članic in štiri pridružene (Norveška, Švica, Liechtenstein in Islandija), a že lep čas potovanje med njimi ne poteka brez nadzora na notranjih mejah. Kontrolo na svojih mejah že več kot tri leta opravljajo Nemčija, Norveška, Švedska, Danska, Francija in, kar najbolj prizadene slovenske državljane, na meji s Slovenijo tudi Avstrija. Pred evropskimi volitvami so kandidati za poslance izpostavljali, kako odločno je proti nadzoru na meji treba protestirati v Evropskem parlamentu. Pa sedaj? Kaj sploh lahko dosežejo? Kdaj se bomo torej po "skupni domovini" lahko gibali, ne da bi morali zmanjšati hitrost ali pokazati dokumente na mejah med državami?
"Če bi pred iztekom prejšnjega mandata sprejeli moje poročilo, bi se to lahko bilo zgodilo že to poletje, pa se ni. Sedaj je vse odvisno od tega, kako bodo ravnale evropske vlade, in od nove Evropske komisije, ki pa še ni dala jasnih smernic, kaj namerava narediti s schengenom. Evropska komisija očitno nima političnega poguma, da bi države, ki nezakonito izvajajo nadzor, peljala pred sodišče," odgovarja evroposlanka Tanja Fajon (S&D), ki je bila že v prejšnjem in je tudi v tem mandatu še vedno poročevalka za reformo schengena. Reformo schengena so sicer sprejeli, a se je zataknilo pri evropskih vladah. "Schengen tako ne deluje zaradi politične samovolje posameznih držav, ki imajo drugačne interese," je jasna evropska poslanka, ki od nove Evropske komisije pričakuje, da bo vodila "veliko bolj resna prizadevanja za vzpostavljanje skupne migracijske in azilne politike, za varne zunanje meje in boj proti nezakonitim migracijam" ter se resno zavzela za vzpostavitev schengena, kot smo ga poznali.
"Drugo, kot da opozarjamo, da je to neupravičeno in narobe, v tem trenutku težko storimo"
Avramopulos: Tako ne moremo nadaljevati!
"Tako ne moremo nadaljevati! Čas je, da se vrnemo v normalno schengensko območje," je v Strasbourgu dejal komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopulos. Če že ne ukrepa, vsaj daje vtis, da se strinja, da nadzori nad notranjimi mejami niso upravičeni: "Ne predstavljam si, da bi se vrnil v obdobje, ko so nas preverjali na vsaki meji, za mlajše generacije pa nadzor na notranjih mejah sploh ni vprašanje." Po njegovih besedah naj bi države, ki izvajajo nadzor, slednje vendarle kmalu prenehale. "Če schengen kolapsira, bo to začetek konca Evrope, ki smo jo poznali. Politično sporočilo mora biti zato zelo jasno. Če bomo nadaljevali sedanjo prakso, bodo morale vlade nositi odgovornost, če se bo kaj zgodilo, ne le s schengenom, ampak tudi z Evropo." Avramopulos namesto nadzora predlaga alternativne ukrepe, kot so boljše in bolj učinkovite policijske kontrole ter čezmejno sodelovanje sosednjih držav.
