Ukrajinske oblasti so danes obtožile Rusijo, da v humanitarnem koridorju od Zaporožja do Mariupola ne spoštujejo prekinitve ognja za evakuacijo civilistov. Takšna dejanja Rusije so označile za genocid. Tudi humanitarne organizacije ugotavljajo, da državi nista vzpostavili ustreznih pogojev za evakuacijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Sovražnik je sprožil napad, ki je bil usmerjen točno na območje humanitarnega koridorja," je na Facebooku sporočilo ukrajinsko obrambno ministrstvo- Dodali so, da ruska vojska ni dovolila otrokom, ženskam in starejšim ljudem zapustiti mesta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Ruske sile obstreljujejo humanitarni koridor od Zaporožja do Mariupola, naših osem tovornjakov in 30 avtobusov pa je pripravljenih za dostavo humanitarne pomoči v Mariupol in evakuacijo civilistov v Zaporožje," je dodalo ministrstvo. Kijev je prav tako sporočil, da je razminiral 250-kilometrsko pot do Zaporožja, da bi s tem omogočil evakuacijo približno 450.000 ljudi, ki živijo v Mariupolu.
Stoltenberg: V Ukrajini so potrebni pravi humanitarni koridorji
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg se je zavzel za vzpostavitev pravih humanitarnih koridorjev v Ukrajini, ki jih je treba tudi v celoti upoštevati. Poudaril je, da so poročila o streljanju na civiliste med evakuacijo zanesljiva in da je ciljanje civilistov vojni zločin, so zapisali na spletni strani Nata.
Generalni sekretar Nata je obenem pohvalil pomoč članic zavezništva Ukrajini, uvajanje sankcij proti Rusiji in krepitev Natove prisotnosti v vzhodnih članicah. S tem po njegovih besedah pošiljajo jasno sporočilo, da bo Nato branil vsak centimeter svojega ozemlja.
Mariupol sicer že več dni oblegajo pripadniki ruske vojske. Zaradi bližine polotoka Krim, ki ga nadzoruje Rusija, in regije Donbas, kjer imajo sedež ruski separatisti, gre za ključno strateško lokacijo. Poskusi evakuacije civilistov iz mesta so bili v zadnjih dneh večkrat neuspešni, Kijev in Moskva pa sta za neuspehe krivila drug drugega.
Uspešno pa poteka evakuacija iz mesta Sumi v osrednjo Poltavo. Ukrajinsko zunanje ministrstvo je namreč na Twitterju objavilo videoposnetek, ki prikazuje evakuacijo civilistov v minibusih in avtomobilih.
Sumi je od ruske meje oddaljen le približno 30 kilometrov, mesto pa že več dni napadajo ruske enote. V zračnih napadih le nekaj ur pred začetkom evakuacije je bilo ubitih več kot 21 ljudi, je v izjavi objavljeni na Facebooku povedal vodja regionalne uprave mesta Dmitri Živicki.
Bivši ukrajinski predsednik Janukovič poziva Zelenskega k predaji
Bivši ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je danes trenutnega predsednika Ukrajine Volodimirja Zelenskega pozval, naj se preda v vojni proti Rusiji. Pozval ga je še, naj sklene mirovni dogovor za vsako ceno, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Vi osebno ste zavezani, da končate prelivanje krvi in za vsako ceno sklenete mirovnim dogovor," je proruski Janukovič sporočil v izjavi, ki jo je objavila ruska tiskovna agencija Ria Novosti.
"To pričakujejo Ukrajinci, Donbas in Rusija," je še poudari bivši ukrajinski predsednik. Dodal je, da bi po njegovem prepričanju tak korak pozdravili tudi partnerji na Zahodu.
Zelenski je leta 2019 zmagal na predsedniških volitvah, ker je obljubil končanje konflikta v državi, je še zapisal Janukovič. "Lahko bi bili predsednik miru, ampak to se ni zgodilo. Sanjate verjetno o tem, da bi postali pravi junak. Ampak junaštva se ne more zaigrati, ne gre za to, da se bori do zadnjega Ukrajinca. Gre za samožrtvovanje, da se gre v zmagi preko svojega ponosa in ambicij, da se reši življenja ljudi," je dodal.
Janukoviča so leta 2014 s položaja odnesle prozahodne demonstracije. Od takrat živi 71-letnik v Rusiji, v domovini pa so ga v odsotnosti obsodili na 13 let zapora zaradi izdaje države. Ukrajinski mediji so v preteklih dneh večkrat poročali, da naj bi Kremelj skušal na čelo Ukrajine znova nastaviti Janukoviča.
Poltava, v katero so namenjeni prebivalci mesta Sumi, je približno 170 kilometrov južneje in je bila doslej neposrednih spopadov obvarovana. Premirje naj bi v mestu Sumi veljalo od 9.00 do 21.00 po lokalnem času oz. od 8.00 do 20.00 po srednjeevropskem času.
Zelenski nagovoril britanske poslance
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru britanskega parlamenta primerjal sedanjo vojno v Ukrajini z britanskim bojem proti nacistični Nemčiji v drugi svetovni vojni. "Morali ste se boriti za Veliko Britanijo," je dejal, pri tem pa pohvalil svoje borce, ki da so pokazali "herojske" napore proti ruskim silam. "Obstreljevanje nas ni zlomilo," je dejal.
Ponovil je, da bi bilo treba nad Ukrajino vzpostaviti območje brez preletov in da sprejetje sankcij proti Rusiji ne zadostuje. Na koncu je zaključil v slogu Williama Shakespeareja. "Vprašanje za nas zdaj je, biti ali ne biti (...) Zdaj vam lahko dam dokončen odgovor; to je da, biti," je dejal, nato pa še parafraziral slavni nagovor Winstona Churchila poslancem junija 1940, potem ko so se morale britanske sile pred nacisti umakniti iz Francije: "Do konca se bomo borili na morju, v zraku, še naprej se bomo borili za našo zemljo, ne glede na izgube. Borili se bomo v gozdovih, na poljih, na obalah in na ulicah." Govor Zelenskega so poslanci pozdravili s stoječimi ovacijami.
Tudi evakuacija iz mesta Irpin v Kijev je trenutno v teku, je sporočila ukrajinska agencija za civilno zaščito. Po podatkih oblasti je bilo iz mesta doslej na varno pripeljanih približno 3000 ljudi.
V okolici Irpina, približno 25 kilometrov severozahodno od ukrajinske prestolnice, že več dni potekajo hudi spopadi. Ruska vojska pa trenutno zaseda del mesta, ki je imelo v času miru približno 45.000 prebivalcev.
Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) je danes ponudil pomoč pri umiku civilistov, je dejal njihov tiskovni predstavnik Ewan Watson in pri tem poudaril, da si obupno prizadevajo olajšati dialog med državama.
Pri evakuaciji Watson ni govoril o humanitarnih koridorjih, temveč o varnem prehodu civilistov, za to pa bi bil potreben jasen sporazum med sprtimi stranmi, ki bi ljudem omogočil, da se prostovoljno odpravijo na pot in da so prepeljani na varno. Na vprašanje, ali naj Rusija velja za varno državo, Watson ni želel odgovoriti.
Več mrtvih v napadu na ukrajinski Sumi
V zračnem napadu na mesto Sumi na vzhodu Ukrajine je po navedbah lokalnih oblasti umrlo najmanj 21 ljudi, od tega dva otroka. V spopadih z rusko vojsko so po trditvah lokalnih oblasti padli tudi najmanj štirje ukrajinski vojaki. Iz mesta naj bi danes evakuirali civiliste.
"V nekaterih delih mesta so bombardirali stanovanjske stavbe. Celo v središču mesta je bilo uničenih več hiš," je v noči na danes po poročanju nemške tiskovne agencija dpa sporočil predstavnik lokalnih oblasti Dmitro Šivicki.
Tudi reševalci so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdili, da so ruska letala napadala stanovanjske zgradbe, številne so uničene.
Poljska pripravljena ZDA predati mige-29, ki bi nato končali v Ukrajini
Poljska je pripravljena vse svoje lovske bombnike mig-29 predati na razpolago ameriški vojski v zračni bazi Ramstein v Nemčiji. V zameno zahteva od ZDA, da ji ponudijo rabljena letala s primerljivimi zmogljivostmi. Pripravljena je tudi nemudoma vzpostaviti pogoje za nabavo letal.
Poljska vlada je druge članice Nata, katerih vojske prav tako razpolagajo s temi ruskimi letali, naj storijo enako. Takšna letala imajo med članicami severnoatlantskega zavezništva še Slovaška, Bolgarija in Romunija.
Po načrtu naj bi namreč ZDA poljska letala nato predala ukrajinski vojski, saj so njeni piloti izurjeni za letenje na teh letalih. V zameno pa naj bi Poljska od ZDA dobila letala F-16.
Reševalci so v ruševinah našli 21 trupel civilistov, od tega dveh otrok. Eno žensko so iz ruševin potegnili živo.
Šivicki je še povedal, da so v bojih z rusko vojsko umrli tudi štirje ukrajinski vojaki. Po navedbah dpa omenjenih navedb sicer ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
Ukrajinski minister: Škode na ukrajinski infrastrukturi za več milijard evrov
Ukrajinski minister za infrastrukturo Aleksander Kubrakov je doslej nastalo škodo na prometnem sistemu zaradi ruskega napada na državo ocenil na približno 9,2 milijarde evrov. Kot je dejal za današnjo izdajo spletnega časnika Ukrajinska pravda, so uničeni predvsem mostovi, železniški tiri ter letališča.
Ob tem je minister Kubrakov izrazil prepričanje, da bo mogoče ob pomoči iz tujine nastalo škodo sanirati v dveh letih, povzema nemška tiskovna agencija dpa.
"Ta vojna ni samo naša. Ukrajina brani interese celotnega civiliziranega sveta," je še dejal ukrajinski minister za infrastrukturo.
Sumi, mesto 350 kilometrov vzhodno od Kijeva blizu ruske meje, je že več dni prizorišče srditih spopadov.
Danes naj bi sicer iz mesta odpeljal humanitarni konvoj s civilisti.
Uefa donirala milijon evrov za pomoč otrokom v Ukrajini
Člani fundacije za otroke Evropske nogometne zveze (Uefa) so se skupaj s predsednikom zveze Slovencem Aleksandrom Čeferinom odločili prerazporediti letošnji milijon evrov vreden sklad. Kot so zapisali na spletni strani Uefe, bodo po novem celoten znesek namenili za pomoč otrokom v Ukrajini in beguncem v sosednjih državah.
S temi Uefinimi sredstvi bodo financirali pobude združenj članic Uefe in dobrodelnih organizacij za pravice otrok, piše hrvaška agencija Hina.
Uefina fundacija za otroke se je odločila tudi za ustanovitev posebnega sklada, iz katerega je namenila dodatnih 100.000 evrov za takojšnjo nujno pomoč ukrajinskim otrokom in beguncem v Moldaviji, so še zapisali pri Uefi.
Sklad za nujno pomoč bo Uefa posredovala nogometni zvezi Moldavije, ki že sodeluje z lokalnimi humanitarnimi organizacijami pri pomoči ukrajinskim begunskim otrokom, ki prihajajo v državo.
Del sredstev Uefinega sklada bodo porabili tudi za zagotavljanje zdravil in oskrbe otroškim bolnišnicam v Ukrajini.
"Otroci so med konfliktom zelo ranljiva skupina in naša dolžnost je pomagati otrokom braniti njihove temeljne pravice in zdravje. Zahvaljujoč solidarnosti evropskega nogometa in podpori naših partnerjev bomo otrokom v Ukrajini in sosednjim državam zagotovili prepotrebno pomoč," je ob tem dejal Čeferin.
Ruske sile so se v pismu Mednarodnemu Rdečemu križu zavezale, da bodo od 9. do 21. ure spoštovale prekinitev ognja, je povedala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk, ki pa je dodala, da imajo informacije, da ruska stran zaveze ne bo spoštovala.
Kijev je zahteval tudi vzpostavitev humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov iz Kijeva, Mariupola in Volnovahe, je še povedala Vereščukova po navedbah AFP.
Zelenski pripravljen na dialog z Rusijo glede Donbasa in Krima, ne pa na predajo
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pripravljen na dialog z Rusijo glede statusa polotoka Krim in separatističnih regij Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, ne pristaja pa na kapitulacijo. "Lahko se pogovarjamo, kako bodo živeli ljudje na teh območjih," je v ponedeljek zvečer dejal v pogovoru za ameriško televizijsko postajo ABC.
"Pripravljen sem na dialog, ne pa na kapitulacijo," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ter s tem dal vedeti, da ne sprejema neodvisnosti samooklicanih republik Doneck in Lugansk ali ruske pripojitve Krima.
Dejal je, da je pomembno, da se upošteva, kako gre tistim ljudem na teh območjih, ki želijo biti del Ukrajine. Po njegovih besedah je to bolj zapleteno kot priznanje.
"To je nov ultimat, nanje pa nismo pripravljeni," je dejal.
Zelenski je sicer znova pozval ruskega kolega Vladimirja Putina na neposredne pogovore o tem. "Putin mora začeti dialog, namesto da živi v informacijskem mehurčku brez kisika," je dejal.
Glede možnosti vstopa Ukrajine v Nato pa je dejal, da Ukrajina ni država, ki bo za to prosila na kolenih. "Zavezništvo se boji spornih vprašanj in soočenja z Rusijo," je dejal.
Ob koncu dobrodelnega koncerta na RTV Slovenija za Ukrajino zbrali 447.200 evrov
Radiotelevizija Slovenija (RTVS) je nocoj z Rdečim križem Slovenije in Slovensko karitas pripravila dobrodelni koncert za pomoč beguncem iz Ukrajine, ob koncu koncerta pa so se zbrana sredstva povzpela na 447.200 evrov. Telefonski številki za zbiranje sredstev bosta aktivni tudi med ponovitvijo koncerta na 2. programu TVS, ki bo v sredo ob 13. uri.
Na koncertu so nastopila znana imena slovenske glasbe, med njimi Nuša Derenda, Adi Smolar, Nina Pušlar, Slavko Ivančič in Vlado Kreslin. Ukrajinsko himno pa so zaigrale tri članice Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine (YsOU), 67 članov jih je v ponedeljek zjutraj prispelo v Ljubljano. Iz Ukrajine in njene okolice so se javili tudi dopisniki RTVS Polona Fijavž, Boštjan Anžin, Karmen Švegl in Barbara Renčof.
Koncert Stopimo skupaj za Ukrajino sta vodila Bernarda Žarn in Igor E. Bergant.
Navalni Ruse poziva k nadaljevanju protivojnih protestov
Ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni je danes sodržavljane pozval k nadaljevanju protestov proti ruski invaziji na Ukrajino. Protesti se sicer nadaljujejo kljub številnim aretacijam protestnikov in zagroženim visokim kaznim.
Navalni je na Twitterju objavil rezultate spletnih anket, v katerih je sodelovalo 700 Moskovčanov. Od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja so njegovi sodelavci izvedli štiri kratke spletne ankete, v katerih so ljudi spraševali po njihovih stališčih o vojni v Ukrajini.
Ta so se od prve ankete, izvedene 25. februarja, do zadnje iz 3. marca močno spremenila. Potem ko je v prvi anketi zgolj 29 odstotkov menilo, da je Rusija agresor, jih je bilo v zadnji takšnega mnenja že 53 odstotkov.
V prvi anketi jih je 14 odstotkov krivdo za konflikt pripisovalo Rusiji, 15 odstotkov Ukrajini, 39 pa Zahodu. V anketi 3. marca pa 36 odstotkov Rusiji, sedem Ukrajini in 34 Zahodu, je razvidno iz objav Navalnega.
Ob tem je poudaril, da ne gre za ankete, izvedene po celotni Rusiji, vendar pa vseeno kažejo na spremembe v javnem mnenju. To po njegovih besedah zaznava tudi Kremelj, zaradi česar "skuša obupano čim prej končati vojno".
"Protivojni zagon bo v družbi še naprej naraščal, zato se protivojni protesti ne smejo končati pod nobenim pogojem," je še zapisal ruski opozicijski voditelj, ki prestaja 2,5-letno zaporno kazen.
Protivojni protesti v Rusiji se nadaljujejo kljub opozorilom oblasti in nevarnosti zapornih kazni. Da bi še bolj zadušili kritike, so ruske oblasti pretekli teden sprejele zakonodajo, ki določa visoke kazni za širjenje domnevnih lažnih informacij o ruskih vojaških silah. Kršiteljem tako grozijo denarne kazni in do 15 let zapora.
Od začetka vojne so v Rusiji aretirali več kot 13.500 protivojnih protestnikov, na svoji spletni strani navaja nevladna organizacija OVD-info, ki spremlja aretacije na protestih.
Putin trdi, da se v Ukrajini ne borijo rezervisti ali naborniki
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes zatrdil, da v vojni v Ukrajini ne sodelujejo ruski naborniki ali rezervisti, temveč le profesionalni vojaki. Medtem v Pentagonu trdijo, da Moskva za boje v Ukrajini novači Sirce in druge tuje borce.
Putin je v izjavi, ki so jo v Kremlju objavili ob mednarodnem dnevu žensk, zatrdil, da se v Ukrajini borijo samo profesionalni vojaki, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Dodal je, da razume skrbi mater in žena ter drugih sorodnikov vojakov, ki so v Ukrajini. "Lahko ste ponosni nanje," je dejal.
Obljubil je še, da tudi v prihodnje v vojno ne nameravajo vpoklicati rezervistov. "Nalogo bodo opravili poklicni vojaki. Zagotovili bodo varnost in mir ruskega naroda," je dodal Putin.
V ameriškem obrambnem ministrstvu pa medtem pravijo, da si Putin prizadeva za sodelovanje v bojih v Ukrajini pridobiti tuje borce, zlasti iz Sirije, ki naj bi sodelovali v urbanih bojih v Kijevu in drugih mestih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je povedal, da je nekaj tujih plačancev že v Ukrajini, vendar pa ni jasno, kako uspešna je Rusija pri novačenju tujcev.
V bojih v Ukrajini na ruski strani sodelujejo tudi borci iz Čečenije.
Borci iz tujine sodelujejo tudi na ukrajinski strani. Po navedbah zunanjega ministra Dmitra Kulebe naj bi v državo prišlo okoli 20.000 ljudi, ki so se pripravljeni boriti za Ukrajino, poroča AFP.
Evropski poslanci tudi v luči ruske agresije za usklajene ukrepe proti tujemu vmešavanju
EU potrebuje usklajeno strategijo in postopek sankcij za boj proti tujemu vmešavanju in dezinformacijskim kampanjam, so se danes tudi v luči ruske agresije na Ukrajino v Strasbourgu zavzeli evropski poslanci. Zunanje vmešavanje je del ruske propagande in sestavni del te agresije, je opozoril visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
Skupni imenovalec obeh največjih kriz, s katerima se sooča EU, to sta pandemija covida-19 in ruska agresija na Ukrajino, je razširjanje ciljno usmerjenih lažnih informacij, je v razpravi o poročilu posebnega odbora o tujem vmešavanju v demokratične procese v EU na zasedanju Evropskega parlamenta opozorila latvijska poslanka Sandra Kalniete (EPP).
Propagandna mašinerija Kremlja je aktivno usmerjena v upravičevanje agresije, Rusi ne dobivajo informacij, kaj se v Ukrajini resnično dogaja - vendar se ta propaganda ni sprožila 24. februarja, ampak deluje že dolgo, je opozorila.
Po njenih besedah si je treba zastaviti vprašanje, kako se je svet sploh znašel na tej točki, in kako preprečiti, da bi se to dogajalo tudi v prihodnje. Z evri smo financirali Putinov vojaški stroj, in če ne bomo prekinili dotoka ruskega plina in nafte v Evropo, "bomo nosili posledice te vojne zaradi naše pohlepnosti in neumnosti", je opozorila.
Ruska agresija je pokazala, da so dezinformacije velika grožnja evropski varnosti, stabilnosti in demokraciji, je poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik EU Borrell. Ključni del ruske agresije na Ukrajino je tudi po njegovih besedah namreč propagandna mašinerija Kremlja, ki razširja dezinformacije in lažne informacije tudi glede razlogov za invazijo.
Ruski državni mediji lažejo o vojaških razmerah in trdijo, da ukrajinske oblasti napadajo lastne državljane. Ne gre samo za vojaški napad, gre tudi, tako Borrell, za bombardiranje in zastrupljanje preko medijev. Informacije so gorivo demokracije, če so sistematično okrnjene in prepojene z lažmi, državljani ne poznajo prave resnice in to vpliva tudi na njihovo odločanje, je ponazoril.
Odziv na agresijo Rusije v Ukrajini je tudi boj proti dezinformacijam. Treba je združiti sile za podporo neodvisnim medijem, je na zasedanju poudarila tudi podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova. Prav neodvisni mediji so namreč ključni steber za delovanje demokracije, je poudarila.
V poročilu posebnega odbora, o katerem bo parlament odločal v sredo, evropski poslanci med drugim izpostavljajo, da bi morala EU imeti določen postopek sankcij, s katerimi bi se borila proti tujemu vmešavanju in dezinformacijskim kampanjam s strani tujih akterjev.
WHO opozarja na hude težave pri zdravstveni oskrbi v Ukrajini
Zdravstveni sistem v Ukrajini je od začetka ruske agresije pod hudim pritiskom, je danes dejal direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo Hans Kluge. Povedal je, da je bilo napadenih najmanj 16 zdravstvenih delavcev, soočajo se s pomanjkanjem zdravil in opreme, tudi kisika.
Kluge je dejal, da Ukrajina kljub vojni uspeva spremljati širjenje novega koronavirus, zaradi katerega je v preteklem tednu umrlo 731 ljudi. A zaradi pomanjkanja kisika se utegne število žrtev povečati, je dejal na novinarski konferenci v Koebenhavnu.
Opozoril je, da bodo bolj prizadeti starejši, saj je dostop do zdravnikov otežen, polno cepljenega proti covidu-19 pa je le tretjina prebivalstva, starejšega od 60 let.
Primanjkuje ključnih zdravil, osebne zaščitne opreme ...
Kluge je povedal, da si prizadevajo v državo pripeljati zaloge za delovanje zdravstvenega sistema ter za to, da se omogoči varno razdeljevanje teh zalog po državi.
Primanjkuje ključnih zdravil, kot sta kisik in inzulin, osebne zaščitne opreme, kirurške opreme, anestetikov in krvnih preparatov, je dejal. Doslej je WHO v Ukrajino poslala dva kontingenta opreme, skupaj 76 ton, na poti je še 500 jeklenk s koncentriranim kisikom ter druga oprema.
Druga naloga WHO je po besedah Klugeja pomagati sosednjim državam pri zdravstveni oskrbi beguncev. Strokovne ekipe delujejo na Madžarskem, Poljskem, v Moldaviji in Romuniji.
WHO ima operativne centre tudi v sami Ukrajini, kjer zagotavljajo nujno podporo ter ustrezno usposabljajo osebje za oskrbo poškodb in ran, je dejal.
Največji izziv bo po Klugejevih besedah zagotavljanje oskrbe tistih z dolgotrajnimi težavami, kot so hipertenzija, sladkorna bolezen in tudi rak, saj so oskrbovalne poti prekinjene.
Kluge je povedal, da bo v naslednjih treh mesecih v Ukrajini rodilo okoli 80.000 nosečnic, ki nimajo dostopa do ustrezne zdravstvene oskrbe.
Doslej je bilo po podatkih WHO v Ukrajini napadenih najmanj 16 zdravstvenih delavcev, ki sicer ne bi smeli biti tarča napadov niti v vojni. "Najostreje obsojamo te napade," je še dejal vodja WHO za Evropo Kluge.
Med drugim izražajo zaskrbljenost zaradi vse bolj prefinjene narave tujih poskusov vmešavanja in manipulacije z informacijami, ki jih izvajata pretežno Rusija in Kitajska ter so usmerjeni na vse dele demokratičnega delovanja Evropske unije in njenih držav članic.
V poročilu Evropsko komisijo med drugim pozivajo k pripravi strategije in zagotovitvi finančnih sredstev, da bi EU in njene države članice opremili z ustreznimi politikami predvidevanja in odpornosti ter orodji za odvračanje.
ZN: Število beguncev iz Ukrajine preseglo dva milijona
Od začetka ruske invazije na Ukrajino je iz te države zbežalo že več kot dva milijona ljudi, je danes sporočil visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi . Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je iz Ukrajine natančno zbežalo 2.011.312 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Samo Poljska je sprejela skoraj polovico vseh beguncev iz Ukrajine - po zadnjih podatkih je v preteklih 13 dneh v to državo vstopilo 1,2 milijona ljudi. Madžarska je sprejela več kot 190.000 beguncev, Slovaška dobrih 140.000, skoraj 100.000 ljudi pa je iz Ukrajine odšlo tudi v Rusijo.
Xi v pogovoru s Scholzem in Macronom pozval k zadržanosti glede Ukrajine
Kitajski predsednik Xi Jinping je danes pozval k največji zadržanosti glede Ukrajine. Na videoklicu s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Olafom Scholzem je krizo v Ukrajini označil še za zelo zaskrbljujočo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Xi je danes dejal, da bi morali strani vztrajati pri pogajanjih, pri čemer bi morali preseči razhajanja in nadaljevati pogovore, da bodo lahko dosegli rezultate, je poročala kitajska televizija CCTV. "Rad bi pozval k največji zadržanosti za preprečitev ogromne humanitarne krize," je dodal.
Peking se sicer še naprej upira, da bi obsodil invazijo partnerske Rusije na Ukrajino, še poroča AFP.
Tako je Xi trenutne razmere v Ukrajini označil za zelo zaskrbljujoče, Kitajska pa obžaluje, da je v Evropi znova vojna. Napovedal je še humanitarno pomoč, ki jo bodo poslali v Ukrajino.
Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Zhao Lijian danes ni želel govoriti o upanju, da bi lahko Kitajska s svojim vplivom na Rusijo igrala pomembno vlogo posrednika. Dejal je le, da Kitajska podpira vse napore v smeri mirne rešitve. "Radi bi igrali konstruktivno vlogo v spodbujanju mirovnih pogovorov in ko bo to potrebno, smo pripravljeni sodelovati z mednarodno skupnostjo pri skupnem posredovanju z mednarodno skupnostjo," je pojasnil.
Zunanji strokovnjaki opozarjajo, da Kitajska ni primerna za vlogo posrednice zaradi svoje podpore Rusiji. Obenem to zavračajo tudi strokovnjaki v kitajskih državnih medijih, češ da Zahod ne zaupa Kitajski in da bi moral naprej ustaviti zlovešče kampanje proti Pekingu.
Po podatkih, zbranih v nedeljo, sta tudi Moldavija in Romunija sprejeli po več kot 82.000 beguncev, medtem ko se je še nekaj več kot 210.000 ljudi iz Ukrajine že odpravilo naprej v druge evropske države, ugotavlja UNHCR.
Grandi je v nedeljo dejal, da je vojna v Ukrajini povzročila najhitreje rastočo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. "To se kar ne ustavi," je dejal na današnji novinarski konferenci v Oslu po zaključku obiska v Moldaviji, Romuniji in na Poljskem.
Za primerjavo je Grandi izpostavil, da je med vojno na Balkanu predvsem iz Bosne in Kosova zbežalo "morda dva do tri milijone ljudi, vendar v obdobju osmih let". Dodal je še, da so takšno krizo že doživeli "v drugih delih sveta, v Evropi pa se je to zgodilo prvič po drugi svetovni vojni".
Ukrajina je sicer imela pred začetkom vojne skupno več kot 44 milijonov prebivalcev, med begunci pa je po podatkih mednarodne organizacije za migracije (IOM) poleg velike večine ukrajinskih državljanov tudi okrog 100.000 ljudi iz drugih držav.
Leonardo DiCaprio namenil deset milijonov dolarjev v podporo Ukrajini
Ameriški filmski igralec in producent Leonardo DiCaprio je doniral deset milijonov dolarjev za podporo Ukrajini. Z Ukrajino je močno povezan, saj se je njegova babica po materini strani Helene Indenbirken rodila v Odesi.
Helene Indenbirken, rojena kot Jelena Stepanovna Smirnova, je s starši leta 1917 emigrirala v Nemčijo, kjer se je rodila DiCapriova mati. Ta je, kot je v intervjujih večkrat poudaril igralec, imela odločilno vlogo pri njegovi vzgoji, poročanje nemške RTL exclusiv navaja hrvaška tiskovna agencija Hina.
Igralec si je bil zelo blizu tudi z babico, ki ga je od vsega začetka podpirala pri karieri. Helene Indenbirken, ki je umrla leta 2008 v starosti 93 let, se je skoraj do konca življenja udeleževala premier njegovih filmov.
Po pisanju Hine igralec sicer ni nameraval objaviti informacije, da je za podporo Ukrajini namenil kar deset milijonov dolarjev. Razkrila jo je mednarodna Višegrajska fundacija, projekt Višegrajske skupine, katerega cilj je finančna podpora mednarodnim pobudam.
DiCaprio, ki je bil šestkrat nominiran za oskarja, zlat kipec je nato dobil za vlogo v filmu Povratnik režiserja Alejandra Gonzaleza Inarrituja, se že leta posveča tudi ekologiji. Vključen je v pobude, namenjene boju proti podnebnim spremembam. Leta 1998 je kot 25-letnik z družino ustanovil Fundacijo Leonardo DiCaprio, ki podpira trajnostni razvoj po vsem svetu.
