Žana Vertačnik
Varnost naših vojakov mora ostati prvo vodilo ukrepanja naše države, je v luči ameriške likvidacije vplivnega iranskega generala Kasema Sulejmanija in posledične zaostritve razmer na tamkajšnjih območjih, kjer so nameščeni tudi slovenski vojaki, včeraj ugotavljal Samo Bevk, predsednik parlamentarnega odbora za obrambo. Skrb za pripadnike Slovenske vojske (SV), ki sicer na vojaški aktivnosti na severu Iraka sodeluje že od leta 2016, so namreč v teh dneh izrazili različni akterji v slovenskem političnem prostoru, sploh včeraj, ko ministrstvo za obrambo ni napovedalo (morda pričakovanega) umika s terena.
Slovenska vojska: Vojaki se počutijo dobro
Po ponedeljkovi odločitvi zveze Nato, ki je začasno ustavila usposabljanja v Iraku, so se za premestitev dela svojih pripadnikov odločili Nemci, vojake umikajo še Italijani in Hrvati. Šest slovenskih vojakov pa ostaja, ti kot inštruktorji delujejo v centru za usposabljanje v mestu Erbul v iraškem Kurdistanu in pod vodstvom Nemčije pomagajo pri urjenju pripadnikov iraških oboroženih sil, pri čemer je SV tam prisotna že od leta 2016.
Nas je pa ob vseh zagotovilih, da so razmere v tem delu države, kjer je matična baza slovenskih pripadnikov, stabilne, vendarle zanimalo, kako se vojaki na terenu počutijo in kaj pravzaprav zajemajo njihove vsakodnevne naloge. V SV identiteto teh vojakov, sicer pripadnikov enote za specialno delovanje, skrbno varujejo, ne želijo izdati niti podatka o obsegu omenjene enote. So pa povedali, da je Poveljstvo sil SV preko svojega operativnega centra v nenehni povezavi z vsemi vojaškimi kontingenti, ob tem pa so zagotovili še, da "pripadniki pravijo, da so v bazi v Erbilu in se počutijo dobro". Omenjeni vojaki sicer v okviru vojaške aktivnosti svetujejo kot mentorji na področjih pehotne oborožitve in taktike, temeljne medicinske pomoči, inženirstva in zvez, so nam še pojasnili.
Ljubica Jelušič, obramboslovka: "Vsaj povejmo jim, da se zavedamo njihove situacije"
Premisliti bi bilo treba o prisotnosti SV na vojaški aktivnosti v Iraku, pravi dr. Ljubica Jelušič, predavateljica na katedri za obramboslovje na FDV (in nekdanja obrambna ministrica), a opozarja, da bi bilo to nujno storiti že v letu 2016. Takojšen umik slovenskih pripadnikov pa sicer zdaj, ko se sprašujemo o varnostnih tveganjih na tem območju, po njeni oceni ne bo mogoč, bilo bi neprimerno, da bi se ena od skupin na vrat na nos umaknila, še posebno zato, "ker se nima kam umakniti, niti se nima s čim odpeljati od tam. Zelo verjetno je, da se bodo umaknili ali vsi ali nobeden, s strateškim transportom, ki ga bo zagotovila Nemčija". Jelušičeva ugotavlja še, da bo tudi zaradi razvoja dogodkov po ameriškem atentatu na iranskega vojaškega poveljnika potreben tehten razmislek o sodelovanju, o zaključkih pa naj bomo državljani seznanjeni. "Tudi šest inštruktorjev v Erbilu so naši državljani in država je odgovorna za njihovo varnost, pa čeprav zaradi omejenih kapacitet ne more veliko narediti." Izpostavlja še: "Vsaj povejmo jim, da se zavedamo njihove situacije in da nam je njihova varnost prva točka pri odločanju, ali ostanejo ali se umaknejo iz Erbila."
