Avstrija: Ustavnopravne krize menda ne bo

Boris Jaušovec Boris Jaušovec
21.05.2019 19:33

Protestno pobegle svobodnjaške ministre iz Kurzeve vlade zamenjujejo strokovnjaki, a nezaupnica prvi manjšinski vladi v zgodovini Avstrije grozi že v ponedeljek

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Odvetnik Rudi Vouk: "Ustava predvideva takšne situacije."
Boris Jaušovec

Avstrijski skrajno desni in populistični svobodnjaki (FPÖ) so včeraj zanikali poročanje avstrijskih medijev, da bodo podprli nezaupnico kanclerju Sebastianu Kurzu, piše Slovenska tiskovna agencija STA. Poudarili so, da odločitve o tem še niso sprejeli. Odhajajoči notranji minister iz vrst FPÖ Herbert Kickl, ki ga je kancler nagnal šele po drugem sestanku pri zveznem predsedniku Alexandru Van der Bellnu, je dejal, da tistemu, ki njim ne zaupa, tudi oni ne zaupajo.
"Bilo bi precej naivno, da bi Kurz mislil, da mu ne bi izkazali nezaupanja, potem ko ga je on nam," je Kickl povedal za časnik Österreich. V FPÖ so po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA pojasnili, da so mediji narobe interpretirali to izjavo. Odhajajoči notranji minister da je povedal zgolj, da tisti, ki ne zaupa svobodnjakom, tudi nima njihovega zaupanja. To pa še ne pomeni, da "je dokončno odločeno, kako bodo glasovali v ponedeljek".
Predsednik spodnjega doma avstrijskega parlamenta Wolfgang Sobotka, ki prihaja iz kanclerjeve ljudske stranke (ÖVP), je včeraj določil, da bodo poslanci o nezaupnici o že okrnjeni Kurzevi vladi odločali na ponedeljkovi izredni seji. Poudaril je, da "želi dati prostor evropskim volitvam", ki bodo v Avstriji v nedeljo. V opozicijskih strankah Jetzt, ki je napovedala nezaupnico, socialdemokratih (SPÖ) in Neos z izbiro datuma niso zadovoljni. V Neosu ne podpirajo nezaupnice, ta trenutno ni prednostna tema niti za SPÖ. SPÖ upa, da bo Kurz prostovoljno odstopil. Če bodo poslanci izglasovali nezaupnico Kurzu, bo moral predsednik Van der Bellen imenovati novega premierja.

Rudi Vouk o krizi

O tem, ali lahko Avstrija spričo tega pade v ustavnopolitično krizo, smo se včeraj pogovarjali s celovškim odvetnikom Rudijem Voukom. Koroški Slovenec, ki je deželo Koroško s tožbami pred ustavnim sodiščem prisilil v dodatne dvojezične krajevne napise in v razširitev uporabe slovenščine kot uradnega jezika, velja za enega najboljših ustavnopravnih strokovnjakov pri severnih sosedih: "V ponedeljek lahko nova Kurzeva manjšinska vlada, ki jo imamo sploh prvič v zgodovini, prav tako vlado s strokovnjaki, dobi tudi nezaupnico. Vendar to še ne bi pomenilo ustavne krize pri nas, saj je po ustavi predvideno, da zvezni predsednik za novega mandatarja oziroma kanclerja imenuje kateregakoli polnoletnega avstrijskega državljana. Te nove začasne vlade se parlamentu pred volitvami septembra sploh ne bi izplačalo ne izglasovati, saj bi vodila zgolj tekoče posle in priprave na volitve. Če pa bi to vseeno hotel storiti, bi ga lahko razpustila njegov predsednik ali pa zvezni predsednik, ki bi hkrati imenoval novo vlado in razpisal volitve. Kot zdaj pravijo, za 15. september. Do tedaj provizorična vlada ostane na oblasti, saj je razpuščeni parlament ne more več vreči."

Kneisslova ostala zvesta Kurzu

Predsednik in kancler sta se sicer včeraj že tretjič v treh dneh znova sestala v predsednikovem uradu. Kot so napovedali v kanclerjevem uradu, sta govorila o nadaljnjih korakih. Cilj je "stabilna in opravilno sposobna vlada, "v katerih bi pet svobodnjaških ministrov na položajih zamenjali strokovnjaki oziroma visoki državni uradniki". Ti naj bi bili po napovedih znani že včeraj zvečer. Iz svobodnjaške ministrske kvote vladi ostaja zvesta le zunanja ministrica Karin Kneissl, ki pa ni članica FPÖ.
Ministri so Kurzevo vlado protestno zapustili v ponedeljek zvečer, ko je Kurz povedal, da se je po pogovorih z Van der Bellnom odločil vrata iz vlade pokazati tudi Kicklu. Ta je namreč bil v času, ko so leta 2017 še zmeraj neznani avtorji na Ibizi posneli videposnetek, v petek so ga prvi objavili nemški mediji, generalni sekretar FPÖ, odgovoren tudi za strankarsko blagajno. Videoposnetek predsednika FPÖ Heinz-Christiana Stracheja kaže, kako ruski bogatašinji neskrupulozno obljublja milijonske investicijske posle v infrastrukturi, če se svobodnjaki zavihtijo po oktobrskih volitvah tistega leta v vlado. Prosi jo tudi za pomoč pri vplivu na uredniško politiko tabloida Kronen Zeitung in ji narekuje, kako naj donira njegovi stranki, da se izogne nadzoru avstrijskega računskega sodišča. Strache je v soboto odstopil kot vicekancler in predsednik stranke.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta