Facebook je Mark Zuckerberg in Mark Zuckerberg je Facebook. Enačenje ustanovitelja družbenega omrežja z dogajanjem na njem je delno "krivo" za to, da je morala družba Facebook za njegovo varovanje v minulem letu nameniti kar 23 milijonov dolarjev. Delno je za visoke stroške varovanja odgovorna tudi pandemija novega koronavirusa, poroča spletni portal The Verge, ki se sklicuje na navedbe letnega poročila družbe.

V poročilu navajajo, da so lani identificirali več specifičnih groženj, ki so za Zuckerberga predstavljale določeno tveganje. "Je sinonim za Facebook, zato je marsikatero negativno čustvo glede našega podjetja neposredno povezano z gospodom Zuckerbergom in je pogosto preneseno na njega," piše v poročilu. Stroški naj bi narasli predvsem zaradi omejitev potovanj, povezanih s covidom-19, dodatno varovanje za Zuckerberga in njegovo družino pa je bilo treba zagotoviti tudi v času volilne kampanje za ameriškega predsednika, ki je potekala v letu 2020. Lani je bilo tako več časovnih obdobij, ki so zahtevala dodatno varovanje Zuckerbergovih, dokument pa omenja tudi višje stroške varnostnega osebja. Da, tudi varnostniki niso več tako poceni kot pred pandemijo.

Varnost jemljejo zelo resno

Skupni seštevek razkrije, da so za varovanje domovanja in Zuckerbergovih na potovanjih porabili 23 milijonov ameriških dolarjev. Predsedniku uprave, ki sicer prejema letno plačilo v višini zgolj enega dolarja in nobenih bonusov, lastniških nagrad ali drugih nadomestil, je tako podjetje nakazalo 10 milijonov dolarjev za pokritje plač njegovih varnostnikov in vzdrževanje sistemov tehničnega varovanja, medtem ko se je osnovni paket varovanja šefa Facebooka v zadnjem letu povišal na 13,4 milijona. V letu 2019 je znašal 10,4 milijona dolarjev. Odbor za kompenzacijo, imenovanje in upravljanje je prepričan, da so ti stroški primerni in potrebni glede na grožnje, s katerimi se sooča.

Da jemljejo varnost svojih zaposlenih in sodelavcev resno, kaže tudi informacija, da namerava Facebook na skupščini delničarjev, ki je načrtovana za 26. maj, predlagati, da bi lahko občasno ponudili osebno varovanje tudi za vodstvene (so)delavce, ki niso redno zaposleni. Varnostniki so izbrane menedžerje družbe na službenih poteh spremljali že januarja in februarja letos, razmišljanje v smeri večje zaščite zaposlenih pa so sprožili letošnji protesti pred izvolitvijo ameriškega predsednika Joeja Bidna, ko je množica vdrla v Kapitol in razdejala ponos ameriške demokracije.

Januarsko poročilo projekta Tech Transparency Project je pokazalo, da so nekateri izgredniki v napadu na Kapitol več mesecev uporabljali zasebne skupine na omrežju Facebook za načrtovanje in usklajevanje. Direktorica Facebooka Sheryl Sandberg je sicer zagotavljala, da je bil dogodek organiziran na drugih platformah, "ki nimajo naše sposobnosti ustaviti sovraštva, nimajo naših standardov in naše transparentnosti delovanja". Stroški varovanja Sandbergove so se leta 2019 zvišali za 168 odstotkov, z 2,9 milijona v letu 2018 na 4,3 milijona.

Neprebojne pisarniške stene

Zuckerberga neprestano ščitijo oboroženi varnostniki, ki stražijo tudi pred njegovimi domovi, od katerih je eden opremljen s sobo za paniko. Zneski, ki jih multinacionalne korporacije namenijo varovanju svojih vodstvenih kadrov, so praviloma zmeraj precej visoki. Business Insider je pred nekaj leti pisal o zneskih, ki jih tehnološke družbe porabijo za ta namen. Takrat se je na prvem mestu njihove lestvice znašel prvi mož Amazona Jeff Bezos - spletni trgovec je za zaščito svojega generalnega direktorja leta 2015 odštel 1,6 milijona dolarjev. Januarja 2019 pa so dobili dovoljenje njegovo pisarno v Seattlu obdati z neprebojnimi ploščami za 180.000 dolarjev. Kot zanimivost. Tudi Zuckerberg je bil na tej lestvici. Pred šestimi leti je Facebook za njegovo varovanje porabil samo 610.454 zelencev. Sicer pa krožijo govorice, da naj bi imel šef Facebooka pod konferenčno sobo urejeno možnost pobega skozi skrivni predor. Družba seveda informacije ni komentirala ali razkrila podrobnosti.

Tudi lani so tradicionalno preverili stroške varovanja vodilnih v podjetjih v Silicijevi dolini, med katerimi mnoge najdemo na seznamu najbogatejših zemljanov. Tudi zato, ker so znani, te osebe pogosto postanejo strelovod za jezo javnosti.

Skrivnost pa ostajajo stroški varovanja ustanoviteljev Googla Larryja Pagea in Sergeyja Brina. Google namreč že več let ni razkril tega podatka. Nazadnje so to storili leta 2006, ko so Pageu nakazali 33.195 dolarjev za prevoz, logistiko in osebno varnost. Tudi prvi mož Tesle Elon Musk podatka o stroških osebnega varovanja ne deli z javnostjo.