Koroška cesta v Mariboru je leta 2020 uradno zaživela v novi preobleki. Z zaključkom prenove 10.000 kvadratnih metrov velikega območja med mariborsko tržnico in Starim mostom je predel, kjer so lahko nekoč vozila tudi motorna vozila, sedaj dostopen le za kolesarje, pešce, dostavo, stanovalce in intervencijo.
To je eden starejših delov mesta s starimi, spomeniško zaščitenimi stavbami, med katerimi jih je nekaj tudi iz obdobja gotike, torej 15. stoletja. V tem delu mesta ima svoje prostore tudi eno najstarejših slovenskih gasilskih društev. Začetki Prostovoljnega gasilska društva Maribor - mesto segajo v leto 1871. Na koncu današnjega Glavnega trga je na naslovu Koroška cesta 2 nekoč stala pivovarna, ki je najbolj zacvetela v času, ko je bila njena lastnica družina Tscheligi. Po 2. svetovni vojni je bila vzor staromeščanske kulinarike. Družina Tscheligi je imela v lasti tudi hišo na današnji Gregorčičevi ulici, poimenovano Gambrinus.
Zadnja obnova in ureditev Koroške ceste je vpeljala tudi zeleno linijo dreves vrste Binkgo biloba Tremonia. Betonska tla na tem območju so tlakovana z avtohtonim naravnim kamnom, pohorskim tonalitom. Ginko izvira še iz časa dinozavrov. V ledeni dobi je izginil, a se je k sreči ohranil v jugovzhodni Kitajski in se kasneje razširil po celem svetu. V Evropo je prispel v 17. stoletju. Znanstveno ime je tej drevesni vrsti nadel botanik Carl von Linné. Znanih je več kultivarjev ginka. Med njimi je tudi moški ginko Tremonia. Prvič je bil vzgojen leta 1930 v botaničnem vrtu Dortmund v Nemčiji.
V nasprotju z klasičnim ginkom, ki zraste tudi do 40 metrov visoko, jih Tremonia doseže le dvanajst. Je izjemno prilagodljivo drevo, odporno na urbane onesnaževalce. Na leto zraste za 25 do 40 centimetrov in tvori ozko stebrasto krošnjo. Zacveti šele v 25. letu starosti. Na koncu dolgih poganjkov so pahljačasti listi, ki jeseni porumenijo in odpadejo. Ginko je sicer lahko moško ali žensko drevo. Zdrizasta zunanja lupina ženskih plodov je oranžne barve in ima ob dozorelosti zelo neprijeten vonj. To je tudi razlog, da jih redko najdemo v urbanih zasaditvah. Semena ginka na različne načine uporabljajo v kitajski kulinariki. Meso ženskega plodu je na vzhodu priljubljena delikatesa v obliki marmelade.
Motiv ginkovega lista je bil skozi zgodovino pogosto uporabljen na poslikavah keramike, vitražih, pri izdelavi nakita. Na Kitajskem so ženske višjega stanu svoje pričeske oblikovale po predlogi listov dvokrpega ginka.
Tekst sta avtorja pripravila v okviru EU projekta Erasmus+, ForestWell, ki ga je potrdila nacionalna agencija CMEPIUS.
