Mariborski Glavni trg je zgodovinsko tesno povezan z Židovskim trgom in Židovsko ulico na jugovzhodnem delu mesta. Predel se prvič omenja kot Židovska ulica (Judengassen) v dokumentu iz leta 1353. Židovska četrt se je oblikovala na Lentu, najstarejšem delu Maribora, znotraj mestnega obzidja. Zahodni del Židovske ulice je ob izgradnji novega državnega mostu leta 1913 postal del razširjenega Glavnega trga.
Manj znano je, da so lastniki hiš v Židovski ulici imeli na dvoriščni strani vzpostavljene čudovite vrtove z različnimi rastlinskimi kulturami. Danes bi rekli, da so bili "samozadostni" znotraj geta, v katerem so živeli. Židje so morali po ukazu cesarja Maksimilijana I. zapustiti Maribor leta 1497. Danes nadaljevanje Židovske ulice proti Staremu mostu krasi dvoredna linija dreves, ki sodijo med mlajše zasaditve v Mariboru. Linija dreves ob avtobusni postaji je bila zasajena v okviru prenove Glavnega trga, starejša drevesa ob hišni liniji pa so stara vsaj 40 let. Gre za tako imenovano trnato gledičevko (Gleditsia triacanthos), katere izvorna domovina je Severna Amerika. Najbolje uspeva v globokih, bogatih, dobro odcednih tleh in na sončnih legah.
Hitrorastoče drevo doseže do 40 metrov
Drevo, za katerega je značilna redka in široko razrasla krošnja z majhnimi pernato sestavljenimi suličastimi listi, ne nudi močne sence kot nekatere druge drevesne vrste. Sivkasto lubje z leti razpoka. Hitrorastoče drevo doseže do 40 metrov. Skoraj neopazni grozdasti cvetovi se pojavijo maja in junija. Do 45 centimetrov dolgi plodovi so temno rjave barve in mnoge spominjajo na zvite DNK-spirale. S semeni se rada razseje v bližini sajenih rastlin.
Gledičevka ali gledičija je odporna na urbano okolje, vročino in sušo. Te lastnosti so najbrž botrovale odločitvi, da to drevesno vrsto, ki je v principu invazivna tujerodna vrsta, najdemo na prenovljenem betonskem sprehajališču na Lentu. Bolj kot okrasno drevo na vrtovih je prisotna v parkih in drevoredih. Skozi evolucijo je drevo trne razvilo kot obrambo pred talnimi lenivci in mamuti med ledeno dobo. Mizarji so trne gledičevk uporabljali kot nadomestek žebljev pri delu z mehkim lesom.
Tekst sta v okviru EU-projekta Erasmus+, ForestWell, ki ga je potrdila nacionalna agencija CMEPIUS, pripravila Borut Ambrožič (Hortikulturno društvo Maribor) in dr. Jerneja Lešnik (VSGT Maribor).
