Uroš Gramc
Mathieu van der Poel je prvi po Špancu Oscarju Freireju leta 2010, ki je na prvem spomeniku sezone slavil več kot enkrat, in šele petnajsti v 116. letni zgodovini s tem dosežkom, eden od šefov pri ekipi UAE Emirates Giuseppe Saronni pa po 42 letih še kar ostaja zadnji, ki je na Milano-Sanremo slavil v mavričasti majici. Nasveti najboljšemu kolesarju sveta očitno niso zadostovali, Tadej Pogačar je sicer spet pripravil ognjemet na odločilna vzpona, Cipresso in Poggio, na prvega je po 29 letih za kar 18 sekund izboljšal rekord, ki znaša le še sekundo nad devetimi minutami, a spet se ni zmogel otresti vseh zasledovalcev.
Najprej so bili trije ubežniki, nato le dva, tik pred sprintom pa je vodilno dvojico vnovič ujel Italijan Filippo Ganna, ki je slovenskemu asu spodmaknil najboljši izid na tej klasiki, da se spet moral zadovoljiti s tretjim mestom. "Naredili smo vse, kar je bilo možno. Vsako leto smo boljši, vsako leto je več napadalnosti in volje na Cipresso. Lahko sem ponosen, kako sem vozil, ampak Mathieu je bil hitrejši, kapo dol, Pippo (Ganna, op.p.) pa tudi," je dejal Tadej Pogačar. Spet se je potrdilo, da bo na tej dirki izjemno težko zmagal, saj se vedno najde kak hitrejši v sprintu, ki zdrži njegov tempo na dokaj položna vzpona. "Enkrat se mi mora iziti. Seveda se vrnemo naslednje leto," je že šesti poskus napovedal 26-letni Gorenjec.
Brez sanjske predstave njegova tekmeca ne bi imela šans. "V najboljši formi v karieri sem. To zimo sem treniral več kot kadarkoli. Tadej ni le eden najboljših na klasikah, ampak tudi za tritedenske dirke. Je talent generacije in vesel sem, da dirkam z njim. Če ga premagam, je nekaj posebnega," je dejal Mathieu van der Poel. Z njegovima zmagama in od Jasperja Philipsena lani je Alpecin-Deceuninck izenačil tri zaporedna že skoraj pozabljena slavja ekipe Molteni (Eddy Merckx in Michele Dancelli) v letih 1970-72.
7:7
je izid Pogačarja in van der Poela na spomenikih
Če ima Pogačar v Jonasu Vingegaardu največjega rivala na grand tourih, ga ima v van der Poelu na klasikah - 7:7 je trenutno njun rezultat. Od zadnjih 18 spomenikov sta jih le pet prepustila drugim, dva Remcu Evenepoelu, po enega Philipsenu, Dylanu van Baarleju in Matej Mohoriču, ki po bolezni ni imel pravih nog in je sobotni spektakel končal na stotem mestu. S kakšnima kolesarjema imajo opravka, je nazorno povedal Filippo Ganna: "Skušal sem slediti kolesarskima bogovoma. Nič več nisem mogel storiti, kar nekaj let življenja sta izpila iz mene."
To je napoved zelo zanimive pomladi. Nov spopad se obeta že v petek na preizkušnji E3 Saxo, kjer se bo na startu pojavil tudi Belgijec Wout van Aert, prvi nedelji v aprilu pa s Flandrijo in Pariz-Roubaixom prihaja vrhunec. Če bo na najbolj zahtevnih tlakovcih že letos vozil Pogačar, naj bi bilo znano v prvi polovico tega kolesarsko močno obarvanega tedna. Primož Roglič bo lovil svojo drugo in tretjo zaporedno slovensko zmago na sedemdnevni dirki po Kataloniji s kar petimi Slovenci. Prvi favorit bo imel ob sebi Jana Tratnika, za tekmece Domna Novaka, Gala Glivarja in Matevža Govekarja.
