Kohezijska politika EU je namenjena zmanjšanju razlik v razvitosti med državami EU in tudi znotraj držav EU. Da bi lahko denar, ki ga imajo za ta namen na voljo v proračunu EU, čim bolj učinkovito porabile, ga delijo med pokrajine glede na njihovo razvitost. Ker v Sloveniji pokrajin nimamo, so kohezijska sredstva na voljo za statistični regiji Vzhodna Slovenija in Zahodna Slovenija. Vzhodna kohezijska regija je bistveno manj razvita kot Zahodna kohezijska regija. Prva sodi med manj razvite regije v EU, druga pa med razvite regije.
To seveda ne pomeni, da v statistični regiji Zahodna Slovenija ni več manj razvitih območij. Še veliko jih je, čeprav bistveno manj kot v vzhodnem delu države. Zahodna Slovenija se med razvite regije v EU uvršča predvsem zaradi Ljubljane. Zaradi tega se je težko strinjati s predlogom vlade, da bi s spremembami programa evropske kohezijske politike 2021-2027 kar 205 milijonov evrov namenili za nadgradnjo železniške postaje Ljubljana, za zmanjševanje poplavne ogroženosti Žalca, Celja in Laškega pa le 32 milijonov evrov. Za sistem opozarjanja in osveščanja pri vremenskih izrednih razmerah je prav tako predvidenega bistveno manj denarja kot za ljubljansko železniško postajo, čeprav je ujm vse več in vse pogostejše so.
Da je statistična regija Vzhodna Slovenija manj razvita kot Zahodna Slovenija, je treba v veliki meri pripisati tudi temu, da Slovenija nima pokrajin. Njihove naloge, ko govorimo o kohezijski politiki, tako opravljajo regionalne razvojne agencije. Na teh agencijah se nedvomno trudijo narediti čim več, nikakor pa ne morejo nadomestiti pokrajin. Te bi bile v Ljubljani, kjer se sprejemajo odločitve, za kaj bo porabljen kohezijski denar, zelo močan sogovornik.
Tega si tisti, ki so že ves čas pri koritu, ko se odloča o razdeljevanju kohezijskega denarja, seveda nikakor ne želijo. Šibek sogovornik v Ljubljani nikakor ni v interesu državljanov. Zaradi tega, ker se politika ne more ali pa ne želi dogovoriti o ustanovitvi pokrajin, ne izgubljajo samo ljudje na manj razvitih območjih, ampak tudi prebivalci Ljubljane. Rezultat tega je njihovo nezadovoljstvo z megalomanskimi projekti mestne občine.
Šibek sogovornik v Ljubljani ni v interesu državljanov
Predlog za spremembe programa evropske kohezijske politike 2021-2027 mora sicer potrditi še Evropska komisija. Ker so bile pripravljene v sodelovanju z njenimi uradniki, bistvenih sprememb ni pričakovati. Za Evropsko komisijo je bistveno, da so pri načrtovani porabi upoštevana njena splošna načela. Država članica mora sama poskrbeti, da je denar, ki je na voljo, uporabljen najbolj učinkovito in v dobrobit vseh državljanov, ne le peščice.
Če denar ni optimalno porabljen, 3,21 milijarde evrov sredstev EU za finančno obdobje 2021-2027 ne bo prineslo bistvenega razvojnega preboja. Enako velja tudi, če državi uspe ves denar, ki ga ima v posameznem programskem obdobju v bruseljski blagajni na voljo, porabiti. Brez racionalnega načrtovanja so namreč na koncu izvedeni projekti, ki niso najbolj nujni, so pa pripravljeni. Tisti, ki bi bili za enakomernejši regionalni razvoj nujni, pa večinoma žal že leta niso pripravljeni.
