Prazna Planica: "Morda bi bilo več gledalcev, če bi bile zdaj počitnice"

Tekmovanja so se prevesila v drugi, zadnji teden, da nordijsko svetovno prvenstvo v Planici že dobiva obrise končne podobe. Slovenska reprezentanca ob kolajni skakalne ekipe fantov in deklet hrabro starta novim uspehom naproti. A v javnosti morda še bolj odmeva manjši obisk navijačev, kot so prireditelji pričakovali in napovedovali. Niti približal se ni tistemu, kar običajno ponudijo tradicionalni poleti pod Poncami ob izteku sezone, kar v slovenski smučarski zvezi (SZS) obžalujejo. Napovedali so, da bodo poiskali razloge, sicer pa se trudijo, da bi obisk v zadnjih dneh izboljšali. A to je, kot je na zajtrku z domačimi predstavniki sedme sile dejal predsednik SZS Enzo Smrekar, le en segment. Drugi, ki zagotavljajo (finančno) uspešnost projekta, so na visokem nivoju.

Krivec ni le eden

"Svetovno prvenstvo je v lasti FIS (Mednarodne smučarske zveze, op. p.), ki ga da nekomu v izvedbo, za kar zagotovi 80 odstotkov sredstev. Če mi ravnamo pametno, je to lahko že skoraj 100 odstotkov in je še toliko boljše. Z nekoliko sistemskimi sredstvi smo skoraj že pod streho," je finančno konstrukcijo na grobo prečesal Enzo Smrekar. FIS je Sloveniji namenil 12,5 milijona evrov, celotna izvedba naj bi stala največ 16 milijonov. "Za 80 odstotkov denarja mora biti vse organizirano brezhibno. Vsaka odpoved tekme prinese visoke penale, zavarovanje je vredno skoraj milijon evrov. Dobra priprava in izpeljava sta visoko na prioritetni lestvici," je dejal prvi mož slovenske smučarije.

Postavili so si še druge cilje, kako poskrbeti za športnike, novinarje, druge udeležence. "Na podelitvi medalj poskrbimo tudi za 'make up' dobitnikov," je razkril detajl. Da bo prireditev več kot le praznik športa, so poskrbeli s konferencami. Sporto in menedžerska sta že bili, okoljevarstvena še pride. Zbirajo se gospodarstveniki, kar bo prineslo pozitivne ekonomske izide za državo, je našteval Smrekar: "Dobivam sam pohvale. Sinoči smo imeli gala večerjo FIS. Imeli smo izjemno regionalno predstavitev Slovenije, tudi na krožnikih. Tujci to cenijo in hvalijo."

Drugače je pri obisku, prvotne želje po 150 do 200 tisoč navijačih so zdaj prepolovili. Zadovoljni bi bili že, če bi dosegli številko od 70 do 80 tisoč. "Pred covidom smo se srečali s potovalnimi agencijami. Zanimanje je bilo izjemno, cene smo uskladili in so bile na nivoju primerljivih destinacij, kot je bilo prejšnje SP v Seefeldu, zdajšnje biatlonsko v Oberhofu, kjer je bil VIP malo dražji, stojišče ob progi cenejše. Ampak tam je bila ena tekma na dan, tu jih je več," je primerjal Smrekar. Kratko je pri gledalcih potegnila le Planica: "Zakaj je prišlo do odpovedi, ne vemo. Ni pravega, enega razloga. Zbiramo vtise in šele ob koncu bomo lahko analizirali, zakaj se je to zgodilo."

Televizija zmaguje

Tudi marsikateri Norvežan, ki je napovedal obisk, ni prišel. A so Vikingi še vedno najštevilčnejša nacija. "Eni pravijo, da Slovenija ni prava lokacija, da ni pravih letalskih povezav. Drugi so odpovedali, ker tu niso našli lokacije za norveško vas, čeprav smo se mi trudili." Precej manj je Avstrijcev in Nemcev, ki so sicer zadnje dni ob uspehih njihovih športnikov prikovani pred TV-ekrane.

"Opravili smo že prve analize velikih trgov. V Skandinaviji smo zelo močni, v Nemčiji še bolj. Po prvem tednu je bila gledanost tam za 150 odstotkov tiste nedavnega SP v alpskem smučanju, kar je impresivno. Nemški mediji so zdaj konkretno zagrabili Planico," je dejal gost na zajtrku Stefan Krauss, podpredsednik zimskega dela agencije Infront, ki trži marketinške in televizijske pravice.

Zadovoljen je bil tudi generalni sekretar FIS Michel Vion, kaj je Slovenija naredila s tako malo denarja. Bakuriani, kjer ta čas poteka SP v deskanju in smučanju prostega sloga, je investiral kar 97 milijonov evrov. Pa gre v Gruziji marsikaj narobe. Courchevel/Meribel, za katerega je Francoz dejal, da je "njegov otrok", pa je ob 47 milijonih evrov pridelal pet milijonov izgube, ki sta jo pokrili obe prizorišči. "Vedeli smo, da ima Planica najboljši kompleks na svetu, in ko je dobila prvenstvo, sem rekel, končno. Štirideset let sem zraven in lahko rečem, da je tu organizacija super, perfektna. Kar se gledalcev tiče, smo malo razočarani, ni pa konec sveta. Slovenija je bolj za polete," je dejal Vion. In dodal, da so na študijski skupini sklenili, da se bo v prihodnje treba bolj osredotočiti na gledalce iz države prirediteljice, da bi ti morali predstavljati dve tretjini vseh.

Učijo se za novo kandidaturo

Smrekar je na to dodal, da če so zadovoljni tisti, ki dodeljujejo velika tekmovanja, in to so predstavniki FIS ter Infronta, so lahko tudi pri SZS. "Sprejemam odločitve ljudi, da je predrago in da ne pridejo. Čeprav smo morda malo padli v duh časa in smo malo jezni na draginjo, na cene. Tudi določena politika je to zagrabila. Poskusili smo narediti čim več, da bi se Sloveniji naredilo čim več dobrega, in ob tem mislim tudi na prošnjo za prestavitev počitnic. To je bil dvorezen meč. Morda bi bilo več gledalcev, če bi bile zdaj počitnice. Naš namen ni bil slab. Žal mi je predvsem za skakalce in druge slovenske športnike. Tudi za stotine prostovoljcev, saj se ob tem počutijo slabo." A ni še obupal: "Počakajmo še ta teden. Obeta se lepše vreme, atraktivnejše večje skakalnice. Morda se za obisk v zadnjem trenutku odloči tudi kak Nemec, Avstrijec."

Za zadnje dni se bodo potrudili in ponudili še kakšno zanimivo ponudbo vstopnic, Smrekar je na glas razmišljal, da morda takšno, ki SP poveže s poleti pod Poncami, ugodnosti za upokojence ipd. Sicer celoten projekt niti v zdajšnjih gabaritih ne bo končal v rdečih številkah, je zatrdil. "Verjamem, da bo pozitivna ničla. Škoda, ker smo načrtovali, da bo obisk jeziček na tehtnici, da bo ostalo za športnike, panoge. Mi funkcionarji ne dobimo niti ene dnevnice, kilometrine. Delamo iz ljubezni. Jaz sem si še vzel dopust. Najbolj žalostni, razočarani smo mi. Prevzemam vso odgovornost. Učimo se, si zapisujemo, da bomo kdaj še bolj uspešni," je povedal Enzo Smrekar, ki verjame, da bodo še kdaj gostili najboljše nordijce: "Čez deset let gremo še enkrat v kandidaturo, ampak ne sami, kot smo zdaj. V tujini sodelujejo z regijami, lokalnimi skupnostmi, drugimi, točno se ve, kdo kaj in koliko prispeva."