(INTERVJU) Tadej Pogačar na kolesarskem Everestu: Kot Kanibal je šel Mali princ, po novem Kralj

Na cilju je mislil, da sanja, da mu bo eksplodirala glava. Ni mogel verjeti, kakšen preobrat mu je uspel na največji kolesarski dirki na svetu, zagotovo podoben tistemu filmskemu iz leta 1989, ko je Američan Greg LeMond v zadnji etapi po pariških ulicah, prav tako v kronometru, proti Francozu Laurentu Fignonu 50 sekund zaostanka pretopil v osem sekund prednosti, kar v vseh kolesarskih knjigah velja za enega največjih trenutkov v zgodovini Toura. "Nisem mislil na rumeno majico. Sem pa imel zaupanje v ekipo in ona vame. Vedeli so, da mi lahko uspe. To je bil eden najboljših dni," je povedal Tadej Pogačar, ki si je na Planoti lepih deklet kar sam podaril najlepše darilo za današnji 22. rojstni dan. Prvi slovenski zmagovalec francoske penljte, drugi najmlajši v 107-letni zgodovini po Henriju Cornetu (leta 1904) in najmlajši, ki si je to priboril na cesti. Francozu so v tistih divjih pionirskih letih rumeno majico podelili po številnih diskvalifikacijah.

Mladenič iz Komende se je povzpel ob bok največjim zvezdam sveta in mu obetajo bleščečo prihodnost. Kot legendi Eddy Merckx in Bernard Hinault - s petimi zmagami med četverico največjih - ter Jacques Anquetil je na Elizejskih poljanah v rumeni majici slavil že ob prvem nastopu. "Moje sanje so bile izpolnjene že, ko sem nastopil … Ne vem, kaj naj sploh rečem, ker se niti ne zavedam, da imam rumeno majico. To je nekaj neverjetnega, sem kar brez besed," je zmajeval z glavo pred novinarji, ko so ga primerjali s Kanibalom in Jazbecem, kot sta vzdevka Merckxa in Hinaulta, Pogačarja pa je italijanski predstavnik sedme sile iz Malega princa že preimenoval v Kralja.

Odslej ne bo nič več enako, kot je bilo, mu je še navrgel. "Seveda se bodo stvari spremenile, ampak želim ostati, kakršen sem bil. Hočem še naprej trenirati, odhajati na dirke z istim bendom, vesel sem, ker imamo res odlično moštvo. Hočem nadaljevati dobro skupno delo, biti ponižen in dirkati najboljše, kar se da, potem pa bomo videli, kaj se bo zgodilo." Tako pa je pogovor v dvorani s kakšnimi 200 poročevalci iz vsega sveta, tudi Večerovim, potekal v nadaljevanju.

Kako bi se vi opisali v članku?

"Sem le otrok iz Slovenije, z dvema sestrama in bratom. Rad se zabavam, uživam življenje v majhnih rečeh, ta tiskovna konferenca je prevelika zame."

O čem ste razmišljali v četrtek, ko vam je Primož Roglič po zadnjem hudem klancu položil roko na rame? Dirka se je zdela odločena.

"Res se je zdelo, da moramo le še preživeti kronometer. Ampak na koncu sem imel odličen dan, on pa malce slabšega. Ne vem, kaj se mu je zgodilo. Po sredini kraljevski etapi in Colu de la Loze sem že razmišljal o drugem mestu. To je bil dan, ko sem se nekako usidral na njem in sem tam želel ostati."

Kaj so vaši prvi spomini na dirko po Franciji?

"Gledati sem jo začel okrog leta 2009, 2010. Takrat nisem točno vedel, za kaj gre. Navijal sem za Contadorja, Schlecka in te tipe, bilo se je fantastično cele dneve posvečati kolesarstvu. Najprej smo trenirali in nato gledali dirko. Zdaj sem pa tu in sem zelo vesel, da sem celo v rumeni majici."

Lahko opišete priprave na Tour, kaj vam je prineslo ta uspeh?

"Letos je bilo vse osredotočeno na dirko po Franciji, kar dosti časa je bilo, zato smo vse lahko naredili dobro. Moram se zahvaliti moštvu. Dobro so planirali vse, treninge, trening kampe, da sem v 'lock-downu' obdržal pravo miselnost. Na Tour sem šel v dobri formi. Na žalost smo zaradi padca in zlomljene ključnice zgodaj izgubili Davida Formola, ampak se nismo predali. Tudi brez Fabia Aruja smo ostali pozitivni. Bili smo res dobro moštvo in tri tedne smo bili fantastični. Vsak dan je bilo vzdušje odlično in imeli smo pravi odnos, zato mi je bilo v užitek dirkati."

Primož vas je v cilju kronometra objel … Kakšen je bil občutek, ker ste ga premagali?

"Roglič je bil najboljši kolesar Toura, imel je zelo dobro ekipo, naredili so odličen posel, fantastično so dirkali. Zelo ga spoštujem, je moj zelo dober prijatelj in občutim njegovo bolečino ob porazu. Ker je izgubil rumeno majico na zadnji dan, mu mora biti zelo težko. Vem, kako se počuti, ampak to je dirkanje, vsi poskušamo zmagati."

Po kraljevski etapi se je zdelo, da plačujete davek napadov v Pirenejih in drugod, ampak na koncu ste spet zablesteli. Od kod ste to vzeli?

"V bistvu sem skozi vse tri tedne dirkal precej konstanto. Na Colu de la Loze sta bila dva močnejša od mene, kraljevska etapa je bila res težka od starta do cilja. Na ciljni strmini sem se mučil, bila je zelo strma in na visoki nadmorski višini. Ampak sem se umiril, še vedno sem bil drugi in to sem imel v mislih, da pripeljem do Pariza. Izcimilo se je malo drugače in sem super vesel."

Lani ste na Vuelti prav tako dosegli neverjetno zmago predzadnji dan dirke. So vaša največja moč prav zadnji dnevi?

"Za sabo imam le dve tritedenski dirki, sem se pa na obeh počutil odlično ob vstopu v zadnji teden. Včasih je bilo malo slabše, ampak ne tako zelo. Moja regeneracija, moja genetika mora biti zelo dobra, za to se moram najbrž zahvaliti staršem. Imam najboljša starša na svetu."

Pred kronometrom ste se zdeli prepričani, da lahko dobite to dirko.

"Vedno grem na kronometer zelo nervozen, imam rad to disciplino, dirkanje s samim seboj. Šel sem ful gas od starta do cilja, poznal sem vsak ovinek, vsako luknjo na cesti in sem vedel, kje potiskati, kje počivati. Na ravninskem delu sem še poslušal, kaj so mi sporočali iz avtomobila, nato pa zaradi navijačev nisem več nič slišal. Sem pa vedel, da sem dobro na progi, in sem šel na polno."

Kdaj ste se zavedeli, da ste zmagali?

"Dokler nisem videl Rogličevega časa. Na ciljni črti nisem mogel verjeti, ostal sem brez besed, glava kar ni delala."

Vam je pred odločilno etapo dala zagon zmaga na državnem prvenstvu v tej disciplini, kjer ste premagali Rogliča?

"Dirki sta bili precej drugačni, za referenco je bilo dobro, toda primerjava ni bila idealna, da bi se lahko nanjo zanašal. Na koncu sem si mislil, da če bom imel dober dan, bom verjetno končal podobno kot Roglič, na koncu pa je imel on slabega."

Ljudje v vaši ekipi so rekli, da ste po vsaki etapi odbrzeli v avtobus, da ste si pisali s svojim dekletom. Kaj vam je to pomenilo?

"Poskušal sem biti sproščen vse tri tedne, iti s tokom, etapo po etapo. V avtobusu je bilo dobro vzdušje, želel sem le sporočiti svojemu dekletu, da je z mano vse v redu, da zadeve gladko potekajo. To, da sem glavo ohranil osredotočeno, da se nisem preveč nerviral, je bilo zelo pomembno."

Katerih dirk se boste udeležili v nadaljevanju sezone?

"Najprej bom šel na svetovno prvenstvo v Imolo in nato direktno na ardenske klasike, Valonsko puščico in dirko Liege-Bastogne-Liege. Sezono bom poskušal zaključiti s Flandrijo."