Zadnjo kolumno o vprašanju miru v Ukrajini, objavljeno 15. februarja, sem zaključil z grenkim spoznanjem, da bo zaradi vse večjega zbliževanja propagandne retorike Bele hiše s Kremljem Ukrajina tista, ki bo morala popustiti in ki bo posledično za "vsiljen mir najverjetneje plačala najvišjo ceno". Kar se je tedaj le nakazovalo, je že nekaj dni kasneje dobilo vedno jasnejše obrise: Trump & Co. je s strategijo 'poplavljanja terena' (ang. flooding the zone, koncept Steva Bannona iz prvega Trumpovega mandata, ki temelji na nenehnem preplavljanju javnosti z vedno novimi, šokantnimi stališči, novicami in odločitvami, dokler mediji in kritična javnost ne postanejo paralizirani in dezorientirani) narekoval vrtoglavi tempo ne le v ameriški notranji politiki, temveč tudi pri vprašanju vojne in miru v Ukrajini ter Evropi.
Iz vsebine:
- Zakaj je Trumpova strategija širjenja kaosa in 'poplavljanja terena' učinkovala?
- Zakaj so poskusi približevanja Trumpovi administraciji legitimni?
- Kdaj bi si lahko v Evropi družno oddahnili in bili nadvse zadovoljni?
Iz vsebine:
- Zakaj je Trumpova strategija širjenja kaosa in 'poplavljanja terena' učinkovala?
- Zakaj so poskusi približevanja Trumpovi administraciji legitimni?
- Kdaj bi si lahko v Evropi družno oddahnili in bili nadvse zadovoljni?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
