Celjski Narodni dom je za en večer postal studio za posebno pogovorno oddajo NEnasilje, v kateri je voditeljica Maja Sodja s sogovorniki odprtla debato o vedno bolj pereči problematiki medvrstniškega nasilja. Zakaj se o nasilju ne spregovori, pa bi se moralo? Zakaj in kako smo postali družba nasilja in totalnega nadzora?
Celjski primer medvrstniškega nasilja na strehi nakupovalnega centra, ki je bil skupaj z dogodki v Beogradu izhodišče za posebno pogovorno oddajo, ni osamljen. Medvrstniškega nasilja je namreč vse več, žrtve pa (pre)pogosto o takšnih dogodkih ne spregovorijo. O problematiki medvrstniškega nasilja, o tem kako ukrepati, kaj moramo kot družba narediti drugače, pa razpravljali tudi strokovnjaki in znani – dr. Dan Podjed, dr. Leonida Zalokar, Mojca Kolar, Mateja Zorko Pavšar, Gregor Deleja, Darjo Felda, Matej Zemljič, Nejc Šmit, Žiga X. Gombač, Lucija Vrankar in predsednica države Nataša Pirc Musar.
Algoritmi in zgražanje nad odzivom starejših
Posnetek, na katerem je vidno, da je več posameznic fizično in verbalno napadlo dekle na strehi nakupovalnega centra, je družbena omrežja preplavil aprila. Viktorija Brecl, dijakinja Gimnazije Celje Center meni, da se o tem ne bi pogovarjali, če dogodek na strehi nakupovalnega centra ne bi bil posnet, saj zanj zelo verjetno ne bi niti vedeli. Razlog, da se je posnetek pretepa tako hitro razširil, je v algoritmih družbenih omrežij. Ti sicer prepoznajo nasilje na videoposnetkih, a prepoznava slovenščine še ni izpopolnjena, zato algoritmi verbalnega nasilja ne zaznajo, meni vplivnica Lucija Vrankar. "Če ti objaviš video, ko režeš torto z nožem, ti ga TikTok ne bo pustil objavit, verbalno nasilje pa je v slovenščini in ga algoritem ne zazna in ga zato ne ukine," je na primeru pojasnila.
Dr. Jan Podjed: "Zgodil se je linč. Zato sem zgrožen nad našo generacijo. Ustvarili smo družbo totalnega nadzora."
Družba se je zgražala nad mladimi, ki so nasilje snemali in niso storili ničesar, da bi to dejanje preprečili. A še bolj skrb vzbujajoče je, da so starejši in starši pripravili sezname mladih, ki so nasilje izvajali, ob tem pa opozarjali na kazni, ki bi morale doleteti te mladostnike, opozarja antropolog dr. Dan Podjed. "Zgodil se je linč. Zato sem zgrožen nad našo generacijo. Ustvarili smo družbo totalnega nadzora," je povedal. "Pogovarjamo se o vrstniškem nasilju, a živimo v družbi nasilja," pa meni dr. Leonida Zalokar, ravnateljica Strokovnega centra Planina.
Vzrok za nasilje drugačnost, žrtve pogosto ne spregovorijo
A celjski primer ni osamljen, o nasilju namreč poročajo iz večine slovenskih šol. Med gostjami so bile tudi tri dijakinje Gimnazije Celje Center Julija Jazbec, Viktorija Brecl in Festina Thaqi. Najpogostejši vzrok za žalitve, izločanje in navsezadnje tudi udarce je drugačnost – drugačnost zaradi videza, spolne usmerjenosti, bolezni. Včasih izstopaš tudi zaradi ocen. "Danes je zelo nepopularno, če se učiš, hitro te imajo za piflarja in te izločijo," je pripovedovala gimnazijka Julija Jazbec, ki pravi, da enako velja tudi za to, če izražiš svoje mnenje, ali pa, če rad bereš.
Gimnazijka Festina Thaqi je izpostavila, da nasilneži običajno izvajajo nasilje, ker niso zadovoljni sami s seboj. "Počutijo se nesamozavestno, ne počutijo se varno in zato svojo jezo sproščajo na druge," je povedala. Podobnega mnenja je igralec Matej Zemljič. "Ko se nam nekdo posmehuje, s tem kaže svojo majhnost, njegove žaljivke povedo več o njem kot o nas samih," meni Zemljič, ki si želi, da bi živeli v družbi, kjer bi bil vsak ponosen na svojo drugačnost in bi jo znal izkoristiti sebi v prid. Voditelj in psihoterapevt Nejc Šmit pa meni, da je drugačnost nekaj najlepšega, zato je pomembno, da to spodbujamo, saj s prilagajanjem ne bomo nikoli zares pripadali.
Če je medvrstniškega nasilja vedno več, zakaj žrtve ne spregovorijo? Zakaj se o tem ne pogovarjamo? Ravno zaradi stigmatiziranosti nasilja. "Žrtve zato nimajo glasu, strah jih je, da bi se nasilje potem še stopnjevalo. A žrtev ne smemo obsojati, treba jim je pomagati," je izpostavila gimnazijka Viktorija Brecl.
Vloga staršev, izobraževalnih ustanov, knjig in države
Da so žrtve nasilja predvsem otroci in mladostniki, ki izstopajo, meni tudi Mateja Zorko Pavšar, svetovalna delavka na celjski srednji šoli. Pravi, da suverenost staršev igra pomembno vlogo, saj bi morali ob vsakem sumu ukrepati, obrat stran pa nikoli ni rešitev. "Povedo, da se je vrsto let nad njimi izvajalo nasilje in da so nekateri učitelji za to vedeli, pa so se obrnili stran, pogosto tudi zaradi pritiskov staršev," razlaga in pravi, da s tem nasilneži pridobivajo moč, žrtve pa ostanejo v nemoči. Nekdanji ravnatelj, danes v. d. direktorja občinske uprave Mestne občine Celje Gregor Deleja, je izpostavil, da bi šole morale nasloviti nasilje, četudi se dogaja izven šolskih zidov. Izpostavil je tudi, kako pomembno vlogo imajo pri vzgoji ravno učitelji in izobraževalne ustanove.
Da je ključno okolje dom, je prepričan Žiga X. Gombač, mladinski pisatelj, ki je izpostavil tudi pomembnost pravljic, čeprav so, kot pravi Julija Jazbec, mladi zaradi branja marsikdaj izobčeni. "Otrok bi moral ob takih dogodkih vedno najti zavetje doma. Kjer se obsodi in pohvali," je povedal. A pomembno vlogo ima tudi država. Kot pravi predsednica Nataša Pirc Musar, je najlažje postaviti policiste pred šole, a to ne reši problema, ki je mnogo globlji. Izpostavila je sicer, da ima družina pomembno vlogo, a pravi, da je za kulturo dialoga odgovorna politika, temu pa sledijo mediji, ki dialog prenesejo v javnost.
Ob koncu oddaje so se sogovorniki strinjali, da se o nasilju ne sme molčati, nanj se je treba odzvati skupaj s premislekom in pogovorom. Dijakinje Gimnazije Celje Center pa si želijo predvsem več kulturnega dialoga. "Ne želimo si družbe, kjer bomo vsi prijatelji, ampak družbe, kjer bomo strpni."
