Urška Mlinarič
Ob naraščanju števila potrjenih okužb - v torek smo jih imeli rekordnih 356 na novo odkritih - narašča tudi število hospitaliziranih. Trenutno je že zasedenih okoli 70 odstotkov bolnišničnih kapacitet. V državi je na voljo 141 postelj na navadnih covid oddelkih in 30 na intenzivni negi, in če se bo takšen trend nadaljeval, bomo v desetih do štirinajstih dneh potrebovali okoli 200 bolniških postelj, konec meseca pa že okoli 300. "Skušamo mobilizirati dodatne postelje, a bo to za sabo potegnilo zaustavljanje drugih zdravstvenih programov v bolnišnicah in daljšanje čakalnih dob za bolezenska stanja in bolnike, ki niso nujni," je na včerajšnji vladni covid novinarski konferenci povedal direktor bolnišnice Golnik Aleš Rozman. Opozoril je, da ni problem le število postelj, ki so na voljo za covid bolnike, temveč tudi vse manj kadra. "Najprej smo ves čas menili, da bodo ozko grlo urgence in bolniške postelje, trenutno pa vidimo, da pravzaprav okužbe vdirajo tudi med zdravnike in sestre, bolnišnično osebje," je poudaril in povedal, da je nekaj bolnišnic iz operative že izločilo celotne oddelke, ker je okužba vdrla med bolnike ali osebje. Ti se praviloma ne okužijo na delovnem mestu, temveč v prostem času, zato sta tako Rozman kot vladni govorec za covid Jelko Kacin vse pozvala k odgovornemu ravnanju. Še vedno namreč ljudje organizirajo praznovanja okroglih obletnic, poroke, zabave naj bi se, tako Rozman, v lokalih odvijale tudi po tem, ko se vrata uradno že zaprejo, do veliko okužb pa naj bi prihajalo tudi v delovnih organizacijah, kjer ne spoštujejo ukrepov za preprečevanje okužb. Prav tako naj bi bili problematični skupinski prevozi delavcev.
Po Rozmanovih besedah zdravstvo v trenutnih razmerah potrebuje koordinacijo razpoložljivih postelj in razmeščanja bolnikov s covidom-19 na ravni ministrstva za zdravje. "Želimo, da direktorjem bolnišnic ministrstvo za zdravje pove, koliko postelj naj pripravijo, v kateri bolnišnici se bodo odvijale dejavnosti, ki ne morejo čakati. Potrebujemo dispečersko službo za covid-19, da se bo bolnika peljalo v najbližjo bolnišnico. Zdaj to poteka po dolgih telefonskih usklajevanjih na različnih delih Slovenije," je dejal Rozman. O ideji, da bi centralna bolnišnica za covid bolnike postala Bolnišnica Topolšica, ki premore do 100 postelj, je Rozman povedal, da četudi se uresniči, njene kapacitete najbrž ne bodo zadostovale. Poleg tega še ni dorečeno, od kod bi v to bolnišnico prihajal dodaten kader, prav tako še ni zakonske podlage za premeščanje delavcev - ta je predvidena v petem interventnem zakonu, ki je pred parlamentarno obravnavo.
Glede na razmere v bolnišnicah je Rozman domove za starejše pozval, naj si organizirajo rdeče cone, saj bolnišnice kmalu ne bodo mogle več začasno sprejemati stanovalcev, ki kljub okužbi ne potrebujejo bolnišnične oskrbe. Ta poziv preseneča Denisa Sahernika, vršilca dolžnosti sekretarja Skupnosti socialnih zavodov. "Navodilo je, da morajo imeti domovi za starejše izdelane krizne načrte v primeru okužbe. Rdeče cone se vzpostavljajo, ko se pojavi okužba, in nič prej," pravi Sahernik, ki se sprašuje, ali to pomeni, da bo dogovor o začasnih namestitvah v bolnišnicah v kratkem preklican. Če bo res tako, "bo to najprej prineslo takojšnjo ukinitev mnogih aktivnosti socialne oskrbe za vse stanovalce v domovih, ker za izvajanje teh aktivnosti preprosto ne bo več prostora". "In ponovno se bodo omejevale pravice stanovalcev, na kar pa domovi in Skupnost ne moremo pristati," opozarja Sahernik.
Dodajmo še, da je ministrstvo za zdravje šele minuli petek objavilo poziv, s katerim vabi domove k sofinancirani nabavi mobilnih bivalnikov, s katerimi bi reševali pomanjkanje prostora za oblikovanje rdečih con in izvajanje drugih aktivnosti.
