Prehrana, ki temelji na sadju, zelenjavi, nemastnih beljakovinah, polnozrnatih žitaricah, redna aerobna dejavnost in trening moči, ter izogibanje alkoholu in kajenju so osnovne smernice za zdravje in dolgo življenje. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da obstajajo tudi drugi manj znani dejavniki, ki lahko vplivajo na naše življenjsko trajanje, a jih pogosto spregledamo.
1. Pretirana uporaba antibiotikov
Antibiotiki so nujni pri zdravljenju bakterijskih okužb, vendar jih pogosto prekomerno predpisujejo. Dr. Scott Noorda pojasnjuje, da pretirana uporaba antibiotikov lahko poškoduje črevesni mikrobiom, ki ima ključno vlogo pri uravnavanju vnetij, presnove in delovanja imunskega sistema. Ta neravnovesja povečujejo tveganje za kronične bolezni, kot so kardiovaskularne bolezni in rak. Študija iz leta 2020 je pokazala, da so ženske, starejše od 60 let, ki so jemale antibiotike vsaj dva meseca, imele 16 % večje tveganje za skupno smrtnost in 49 % večje tveganje za smrt zaradi srčnih bolezni, piše Jutarnji list.
2. Preskakovanje zajtrka
Raziskave so pokazale, da je bolje imeti bogat zajtrk in lažjo večerjo, saj to podpira dolgoživost ter zmanjša tveganje za diabetes, srčne bolezni in Alzheimerjevo bolezen. Študija iz leta 2020 je pokazala, da so ljudje, ki so zaužili največje število kalorij zvečer, imeli skoraj dvakrat večje tveganje za smrt zaradi diabetesa ali kardiovaskularnih bolezni v primerjavi s tistimi, ki so enakomerneje porazdelili vnos kalorij čez dan. Premikanje le 5 % dnevnega vnosa kalorij z večerje na zajtrk lahko zmanjša ta tveganja za 4 %.
3. Pomanjkanje umske aktivnosti po upokojitvi
Upokojitev se pogosto vidi kot rešitev od vsakodnevnih obveznosti, vendar mnogi upokojenci ugotovijo, da popolno umikanje iz dejavnosti brez vzdrževanja duševne, telesne in družbene angažiranosti škoduje njihovemu zdravju. Dr. Noorda pojasnjuje, da umirovitev brez ohranjanja aktivnosti povečuje tveganje za demenco, kardiovaskularne bolezni in prezgodnjo smrt. Ameriška študija iz leta 2018 je pokazala, da se tveganje za smrtnost pri moških s starostjo 62 let poveča za 2 %, polovico tega povečanja pa je mogoče pripisati nesrečam, pljučnim boleznim in raku. Nadaljnje raziskave so pokazale, da se spomin po upokojitvi slabša za 38 % hitreje.
4. Družbena izolacija
Družbeni stiki so ključni za čustveno zdravje, še posebej v starejši dobi. Kronična družbena izolacija povečuje raven stresnih hormonov, kar lahko povzroči večja vnetja, oslabljen imunski sistem in povišan krvni tlak. Osebe, ki se umaknejo v osamo, pogosto posegajo po nezdravih navadah, kot so kajenje, prekomerno pitje alkohola, slaba prehrana in telesna neaktivnost. Meta-analiza iz leta 2023 je pokazala, da je družbena izolacija povezana z 33 % večjim tveganjem za smrt. Ohranitev močnih družbenih vezi lahko znatno izboljša kakovost življenja in poveča življenjsko dobo.
5. Nereden spanec
Kakovosten spanec je ključnega pomena za fizično in duševno zdravje. Odrasli običajno potrebujemo vsaj sedem ur kakovostnega spanja na noč. Neredni vzorci spanja, kot je stalno spreminjanje časa odhoda v posteljo ali prebujanja, pa lahko povzročijo resne zdravstvene posledice.
Dr. Jason Singh pojasnjuje, da neurejen spanec moti presnovo glukoze, občutljivost na inzulin in hormone, ki uravnavajo apetit. Študija iz leta 2024 je pokazala, da so udeleženci, ki so imeli dosledne vzorce spanja, imeli znatno nižje tveganje za smrt zaradi vseh vzrokov, vključno z rakom in kardiovaskularnimi boleznimi. Osebe, ki so imele najbolj stabilne vzorce spanja, so imele 48 % nižje tveganje za smrt v primerjavi s tistimi, ki so imele neredne navade spanja, še piše Jutarnji list.
