Zgodbe Botrstva s srečnim koncem: Bratje, ki zdaj lahko zajtrkujejo čokoladne kosmiče in ne hodijo lačni spat, nekoč bolna deklica, ki je postala zdravnica ...

Proti koncu leta 2010 se je začela zgodba enega najsvetlejših humanitarnih projektov pri nas. Projekt Botrstvo v Sloveniji je pri Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje nastal kot želja po dodatni pomoči otrokom in mladostnikom za izboljšanje kakovosti njihovega življenja. Pomoč njim in njihovim družinam, da bi odraščali v enakovrednejših pogojih v primerjavi z vrstniki, da bi čutili pripadnost, povezanost, da bi se lahko vključevali v šolske in obšolske dejavnosti. Velikokrat pa Botrstvo omogoča tudi osnovne potrebe, kot so dostop do šolske prehrane, šolskih potrebščin in tudi tistih čisto osnovnih življenjskih potreb.

S pomočjo botrov in donatorjev je bilo v desetih letih skoraj 11 tisoč otrokom iz družin v stiski omogočeno pridobiti izkušnje, znanje in življenjske pogoje, ki bi jim sicer ostali nedosegljivi. Zanje je bilo v vseh teh letih zbranih kar 21 milijonov evrov.

Lani je 6033 otrok iz vse Slovenije prejelo pomoč 5363 botrov, kar je največ v vseh letih doslej. Zaradi ukrepov proti širjenju koronavirusa so razširili in prilagodili način nudenja pomoči.

Otroci v primežu epidemije

"Vsekakor je za nami resnično težko leto. Epidemija je na različne načine močno vplivala na otroke in mladostnike. Naš cilj ostaja enak - biti steber opore otrokom in mladostnikom iz socialno šibkih okolij iz vse Slovenije. V tem času smo povečali naše terenske obiske družin, ki nujno potrebujejo podporo in pomoč, ter s tem v program Botrstvo vključili še več otrok, ki potrebujejo takojšnjo in dolgoročno pomoč. Tistim, ki so že bili vključeni, smo hitro in učinkovito pomagali s tehnično opremljenostjo pri šolanju na daljavo. Pa seveda v oskrbi s hrano in drugimi dobrinami, potrebnimi za življenje. In v tem času smo bili znova soočeni z dejstvom, da so bili ob zaprtju šol otroci dobesedno lačni. Sredstva Botrstva so bila v tem času v mnogih primerih porabljena za osnovne življenjske potrebščine." Anita Ogulin, predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje, opisuje razmere, s katerimi so se soočali v preteklih mesecih, in dodaja, da so ob tem vse aktivnosti uspešno preselili na splet. Tam so prostovoljci nudili in še nudijo učno pomoč na daljavo, prav tako so na daljavo ves čas potekale njihove uradne ure, psihosocialna podpora in pomoč tako otrokom kot staršem. Ob tem še opozori: "V prihodnosti nas čaka zares težko delo, saj bodo posledice epidemije pri otrocih vidne še dolgo. Pred tem si ne smemo zatiskati oči. Pomoč v obliki Botrstva bo zato še potrebna za blažitev stisk otrok in družin."

Program Botrstvo v Sloveniji, katerega zavzet medijski partner je Val 202, že vsa leta uživa izredno podporo in zaupanje botrov ter donatorjev. Po mnenju Milene Štular, ustanoviteljice programa Botrstvo in predsednice nadzornega odbora, je eden od ključnih dejavnikov za to njihovo transparentno poslovanje. "Vsako leto pripravimo poročilo o delovanju, ki je objavljeno na spletni strani. Že nekaj let ima ZPM Ljubljana Moste-Polje kot nosilka programa tudi zunanjo revizijo poslovanja, ki je do zdaj vselej podala pozitivno mnenje. Hkrati k temu zaupanju pripomore dejstvo, da botri vedo, da otroci dobijo vsa sredstva, ki jim jih namenijo. Praktično to pomeni, da otrok dobi 30 evrov, ki mu jih nameni boter, in da sredstva, potrebna za delovanje projekta, zbiramo na drug način. Velik del pa je seveda v tem, da smo z družinami v stiku, to pomeni, da preverjamo njihovo situacijo, jih po potrebi usmerjamo v dodatno pomoč, se povezujemo z drugim institucijami, spremljamo napredek otrok in o tem obveščamo botre."

Srečne zgodbe

V Zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana so ob desetletnici Botrstva v Sloveniji odprli srčno razstavo skromnih otroških želja in otroškega veselja, s katero želijo prikazati resnično stanje mnogih otrok in mladostnikov v slovenski družbi. Po zadnjih podatkih statističnega urada jih pod pragom tveganja revščine živi kar 41 tisoč.

Dvanajst zgodb s srečnim koncem, takih, ki pogrejejo in ganejo. Resnične zgodbe z izmišljenimi imeni. Naj bo Anja - nekoč bolna deklica, ki je uresničila željo in postala zdravnica, da lahko pomaga drugim in mami. Naj bo Jana - včasih drobna gimnastičarka z bolno mamo, zaljubljena v svoj šport, ki je danes trenerka in z deklicami deli svoje izkušnje. Naj bodo Rok, Sebastijan in Žan, bratje, pahnjeni v revščino in lakoto, ki danes lahko zajtrkujejo čokoladne kosmiče in ne hodijo lačni spat. Na drugi strani atrija pa se bleščijo velike pisane risbe osmih otrok, ki na svojo zgodbo s srečnim koncem še čakajo. In opomin, da na njen razplet lahko vplivamo tudi mi.