Urška Mlinarič
Dostop do zdravnika družinske medicine je otežen ali celo onemogočen, telefoni marsikje zvonijo v prazno, na elektronsko pošto ni odgovora. Če že pacientu uspe priklicati v ambulanto, pa se pogovor pogosto konča že pri stiku z medicinsko sestro. Bolniki tudi sicer opozarjajo, da se je dostop do zdravstvenih storitev na različnih področjih in ravneh poslabšal zaradi spopadanja z epidemijo covida-19.
Poziv: Zagotovite zdravstvene storitve!
Zato je Kristina Modic, predsednica združenja ONKO NET, na okrogli mizi z naslovom Nekatere zdravstvene storitve zaradi ukrepov proti covidu-19 slabše dostopne, ki je potekala pod okriljem omenjenega združenja, zdravnike pozvala, naj zagotovijo zdravstvene storitve, "saj te ne smejo biti podrejene preprečevanju okužb s covidom-19. Veliko je tudi drugih življenjsko ogrožajočih diagnoz." Prav tako ljudi poziva, naj bodo pozorni na morebitne simptome, naj poiščejo pomoč in zahtevajo zdravstveno obravnavo. "Ne pustite se odpraviti," je apelirala na javnost, kajti kot je dodala predsednica združenja Europa Donna Tanja Španić, bomo posledice zaradi neobravnave ali pozne diagnostike nekaterih kroničnih bolezni opazovali v prihodnjih petih letih.
Onkološki inštitut: v marcu in aprilu za 30 odstotkov manj napotitev in potrditev diagnoz
Da so posledice nediagnostike in nezdravljenja lahko hujše kot posledice covida-19, je pritrdila tudi strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Irena Oblak, ki je sicer z veseljem ugotavljala, da v primerjavi z nekaterimi drugimi državami pri nas v nobenem trenutku nismo ustavili obravnave onkoloških bolnikov. "V epidemiji smo na Onkološkem inštitutu ustavili le sledenje bolnikov po zaključenem zdravljenju in presejalni program Dora, ki smo ga ponovno zagnali konec maja." Kljub temu so na omenjenem inštitutu v marcu in aprilu zabeležili za 30 odstotkov manj napotitev in potrditev diagnoz. Že maja pa se je število napotitev ponovno dvignilo. Oblakova računa, da bodo izpad v programu Dora nadomestili do konca leta, medtem ko jim je kontrolne preglede uspelo nadoknaditi z delovnimi sobotami in podaljševanjem delovnega časa.
Izpoved bolnice: "Nekaj dni nisem priklicala zdravnika"
Svojo izkušnjo nam je opisala 48-letna bolnica z rakom pljuč, ki se ji je rak razširil na kosti, v jetra in v možgane.
"V februarju sem opazila, da sem začela suho pokašljevati in da sem utrujena. Prav tako sem izgubila nekaj kilogramov. Vse skupaj sem pripisovala stresu. V marcu so se pojavile tudi bolečine v ledvenem delu hrbtenice.
Ravno v tistih dneh, ko so razglasili epidemijo covida, sem se počutila zelo slabo, kašelj ni pojenjal. Osebni zdravnik je imel točno določene ure za telefonske klice - vendar ga nekaj dni nisem mogla priklicati zaradi prezasedenosti telefonskih linij, na dan, ko sem ga priklicala, se je pojavila še povišana temperatura. Navodilo je bilo, da moram opraviti test na covid, kar sem tudi storila. Ko sem dobila rezultat izvida, bil je negativen, sem ponovno poklicala zdravnika in prosila za pregled. Termin sem dobila čez tri dni. Na podlagi laboratorijskih izvidov in rentgenske slike pljuč mi je bil predpisan antibiotik. Počutila sem se nekoliko bolje, kašelj se je umiril. Vendar se je že v začetku maja ponovno pojavil izrazit kašelj, zaradi povišane temperature sem ponovno opravila test na covid, izvid je bil negativen. Ponovno sem prejela antibiotik. Kmalu se je pojavila kri v izpljunku in od osebnega zdravnika sem dobila napotnico za CT prsnega koša, termin za preiskavo sem dobila v treh tednih - zaradi posredovanja osebnega zdravnika. Tako so ugotovili, da je na mojih pljučih rak, ki se je razširil. Do zdaj sem prejela obsevanje glave, zdaj sem na imunoterapiji," je dogajanje v času covida opisala bolnica.
Mnogo bolniki tudi opisujejo, da so oklevali pri obisku osebnega zdravnika, ker so se bali morebitne okužbe. (barb)
"Biti zdravnik v teh časih je umetnost"
Tudi družinska zdravnica in predsednica upravnega odbora Združenja zdravnikov družinske medicine Danica Rotar Pavlič vidi del rešitve v informacijski tehnologiji. Bolniki naj pišejo po elektronski pošti, če zdravnika ne dobijo po telefonu, pri tem pa naj že v prvem stavku opozorijo, kaj je resna težava. Biti zdravnik v teh časih in pravilno selekcionirati bolnike je prava umetnost, je povedala družinska zdravnica, ki opaža velik porast duševnih bolezni in pa poškodb, saj so ljudje nervozni. Ob tem pa so, tako Rotar Pavličeva, nekateri nad zdravstvom preprosto obupali, kar se kaže v več nenadnih srčnih smrtih, saj kljub večdnevnim bolečinam v prsih ne obiščejo zdravnika.
UKC Maribor: Nadomeščamo in imamo zdaj več diagnoz
Maja Ravnik, predstojnica Oddelka za onkologijo v UKC Maribor, pravi, da so bili rakavi bolniki, ki so že imeli postavljeno diagnozo in se zdravijo v UKC Maribor, ves čas deležni zdravljenja in niso imeli izpada terapij: "Ves čas delamo na polno." Na mariborskem Oddelku za onkologijo zdaj opažajo porast števila bolnikov, ki so na novo diagnosticirani za rakom. "To pripisujemo temu, da se zdaj izvaja več diagnostike, in tako izpad, ki so ga imeli, ko niso delali ali niso delali v polnem obsegu, zdaj nadomeščajo. Manj je bilo pregledov, ni bilo presejalnih programov in s tem je manj novoodkritih rakavih bolnikov. Slovenska in svetovna onkološka stroka smo opozarjali, da se je v tem času odkrilo manj rakavih bolnikov in da obstaja velika verjetnost zamujenega zdravljenja." Sicer pa Ravnikova izpostavi, da je tudi zaradi telefonskega dela zdravnikov, ki tako delajo po navodilih in priporočilih, kdo spregledan. "Po telefonu človeka slabše ali drugače oceniš, kot če ga vidiš pred seboj."
