Z Markom Brumnom, producentom Vetrinjskega dvora, zagrizenim tviterašem (@multikultivator),
o kulturi, identitetah, projektih, črnih, sivih in belih podobah Maribora
V Vetrinjskem dvoru sva. Nekoč srce EPK-ja, danes pa ... Je to koncept, ki ga želite, so stvari dodelane, kaj je smisel vsega?
In kdo bi moral imeti idejo?
EPK-programi so se brzinsko izgubili v drugih proračunskih postavkah.
Koncept koga je zdaj to, kar je v dvoru?
A naj ne bi bil dvor namenjen predvsem širši javnosti?
Kje je torej problem?
Zakaj ne?
Vsebine same po sebi seveda niso sporne, ampak takih imamo nešteto, vsepovsod jih imajo. Vetrinjski dvor pa deluje, kot da nima identitete in ni mestna zgodba, ki bi, saj gre za izjemno arhitekturno dediščino, morala biti?
Obstoj opravičujejo številke, starši in otroci so sploh hvaležna publika in v decembru jih ogromno pride. Koliko ljudi pa obišče grafični center in razstave? Pa turisti? To je le eden najpomembnejših kulturno-umetnostnih spomenikov pri nas. V nedeljo je zaprto, med tednom informator oddela svojih osem ur in zaklene ob treh popoldan. Zakaj ni dvor tudi živa informacijska točka, zakaj ni vodenih ogledov po notranjosti te meščanske hiše?
Festival Vilinsko mesto bo spet. A kot vedno - spet vsak po svoje v tem mestu. Občina prižiga lučke na tem trgu, spet drugi na drugem, vi boste tu ...
O prihodnosti mesta ste pisali v Dialogih. In mnogi drugi so. Ne potrebujemo poceni vizij, pravite. Teh imamo dovolj?
Živijo pa ... od entuziazma?
Smo sposobni tega?
Je pa črka na papirju. Že od prvega dne smo vedeli, saj ni bilo izvedbenega načrta, ne časovnice ne odgovorne osebe.
Maribor je Trnuljčica, tu pa tam jo zbudi kak princ, potem pa dalje spi. Ta stavek ste tudi zapisali. Kateri princ je nazadnje zbudil Maribor?
Ste že naročnik? Prijavite se
tukaj.