Petra Lesjak Tušek
Javna agencija RS za varstvo konkurence (AVK) še vedno ni odločila o prevzemu Perutnine Ptuj (PP), medtem ko je uprava PP ponovno sklicala v decembru lani že preklicano skupščino, na kateri namerava odpoklicati člane nadzornega sveta in imenovati nove nadzornike, predstavnike delničarjev. Izredna seja skupščine PP je po novem načrtovana za zadnji januar, v njenem sklicu pa je dodan še "rezervni" termin, 4. februar, če soglasje AVK tudi do konca januarja ne bo pridobljeno, a bi bilo o njem opcijsko odločeno teden pozneje. Kdaj bo AVK sprejela odločitev, ali ukrajinski MHP lahko prevzame lastniške vajeti, na AVK konkretno ne odgovarjajo oziroma tega ne morejo komentirati. Na vprašanje o prevzemu tako na AVK podajajo le splošne odgovore o načelni vsebini odločanja in o (le instrukcijskih) rokih, v katerih sprejemajo odločitve o presoji skladnosti s pravili konkurence, kadar ugotovijo neskladnost. Postopek na AVK sicer poteka od konca lanskega septembra.
Čim prej do jasne slike
Tudi predsednik uprave PP Tibor Šimonka postopka ne komentira, verjame pa, da bodo pri AVK odločitev sprejeli čim prej, da bo s tem PP lahko dobila strateškega lastnika iz panoge. Hkrati poudarja, da vnovični sklic skupščine ni oblika pritiska na AVK, ki ima v obdelavi precej vlog za prevzeme. Dodaja pa, da trajanje postopkov ni dobro v več pogledih. "V PP smo bili najprej, v prvem obdobju, v postopkih s prvim potencialnim vlagateljem, nato pa z drugim potencialnim prevzemnikom. V vsem tem obdobju PP seveda ni mogla izvajati večjih naložbenih aktivnosti, pomembnih kadrovskih odločitev, statutarnih sprememb. Za podjetje je slabo, če siva cona traja predolgo," pravi predsednik uprave PP, ki meni, da si tudi zaposleni želijo jasne slike in stabilnosti ob "dobrem gospodarju, ki definira dolgoročno razvojno pot v korist podjetja, zaposlenih, rejcev in potrošnikov ter drugih deležnikov".
Domneve "težko padejo"
Kot je znano, so se v javnosti v vmesnem času intenzivirali pomisleki in strahovi o prevzemu, predvsem z vidika, kaj ukrajinski lastnik sploh prinaša, kakšna je ukrajinska proizvodnja in, ne nazadnje, kaj bo prevzem pomenil za evropski perutninarski trg in zlasti potrošnike, ki da naj bi jim dobavljali slabše proizvode. Na izpostavljene očitke, ki jih Šimonka ocenjuje kot "načrtne akcije 'prijateljev'", so tako v ukrajinskem MHP kot v PP že odgovarjali in jih ovrgli. "To s pridom izkorišča del konkurence. Dvomi in domneve gredo na roko zastonj marketinga za konkurenco," ocenjuje Šimonka, ki tudi izpostavlja vidik visoke cene prevzema, čeprav konkretne kupnine (še) ne razkriva. "Le kateri lastnik bi plačal visoko kupnino za tako kompleksno skupino, kot je PP, če bi lahko z veliko manj denarja postavil svoj obrat za namen uvoza mesa?" komentira. "Nam težko padejo domneve, kaj bo s kakovostjo produktov, in izjave v smislu, da so nekateri celo zelo zaskrbljeni, kaj se bo zgodilo na evropskem tržišču. Paradoks je, da je PP s svojim poslovnim vertikalno integriranim modelom v regijskem in evropskem merilu vodilna v vseh vidikih - kakovosti, varnosti in sledljivosti, pa tudi v rezultatih poslovanja. Zdaj se skuša pod vprašaj postaviti osnovne postulate, zaradi katerih PP uspešno posluje, kot da naj bi jih čez noč kar opustili. Saj je prav to tisto, kar novi prevzemnik poudarja kot osnovni razlog za prevzem. Takšni nesmisli so predvsem relativno uspešno lansirali neobjektivni kvazistrokovnjaki in tisti, ki PP ne želijo dobro. Istočasno se javno ne problematizira dejstva, da v naše šole, vrtce, bolnice, domove za starejše, restavracije, kjer se zlahka zakrije poreklo in je izborni kriterij praviloma samo cena, masovno prihaja nizkocenovno in kakovostno bolj vprašljivo meso iz Madžarske, Poljske, Brazilije in celo Tajske," je kritičen Šimonka.
SIJ stabiliziral Perutnino Ptuj, a premalo vlagal
Že v prvi vrsti, ko je SIJ - Slovenska industrija jekla - prevzemal Perutnino Ptuj (PP), so bili mnogi presenečeni, zakaj sploh vstopa v panogo, ki z metalurgijo nima ničesar skupnega. Šimonka kljub vsemu ocenjuje, da je SIJ v PP odigral ključno vlogo in da zdaj ne gre za nujnost odprodaje. "Vsekakor je bolje dezinvestirati panogo, ki za SIJ ni primarna, ob tem zagotavljati dobro ponudbo jeklarskih proizvodov in omogočiti pogoje za nadaljnja vlaganja, kot pa da obe panogi ne bili deležni potrebne finančne podpore. SIJ ni prinesel novih znanj iz perutninarske branže, je pa prinesel lastniško stabilnost in finančno stabilizacijo podjetja. S tega vidika je bil prevzem PP pozitiven, hkrati je prinesel dobre poslovne prakse v vodenju in menedžeriranju," ocenjuje Tibor Šimonka. Glede vlaganj SIJ v PP pa dodaja: "Kot lastniki smo, roko na srce, v teh letih stabilizacije tudi nekoliko zanemarili vlaganja, saj so se medtem odvijala obsežna vlaganja v metalurgiji. Za hkratni večji investicijski zagon obeh panog ni bilo potenciala."
Izpad doma nadomestil izvoz
Šimonka ocenjuje, da so tudi ti po njegovo načrtno lansirani očitki podjetju že pustili negativne posledice in delno že načeli zaupanje potrošnikov in s tem vplivali na nekoliko slabšo prodajo na domačem trgu. Pri tem je šest- do sedemodstotni izpad prodaje doma nadomestila bistveno boljša prodaja v izvozu, kjer podobnih vplivov ni. Končnih ocen lanskega poslovanja še nimajo, so pa poslovni rezultat tudi lani izboljšali. Prihodke so povečali za okoli pet odstotkov, prodajo v skupini pa za dva odstotka - s prodajo okoli 90 tisoč ton perutninskega mesa in izdelkov so ustvarili nekaj čez 270 milijonov evrov prihodkov. V PP izpostavljajo tudi, da so odnosi z okoli 240 rejci v Sloveniji ob sklenjenih dolgoročnih pogodbah dobri in da načrtujejo nadaljnja vlaganja v širitev, predvsem v program piščancem prijazne reje.
