Zapiranje poštnih poslovalnic povzroča stres: "Večine vas, ki ste nagneteni v mesta, to ne zanima"

Asja Lednik
21.02.2019 09:48

Ali drži, da se meščani pomena pošte manj ali pa sploh ne zavedajo in bi njihovo izginotje lažje pogrešili kot ljudje na vasi in v manjših krajih?

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Igor Napast

"Jaz samo vem, da se je kakovost življenja na naši vasi znižala, stres povečal, odkar pri nas ni več pošte (ki smo jo imeli od leta 1875). In tudi to vem, da večine vas, ki ste nagneteni v mesta, to ne briga veliko," je pred dnevi na Twitterju zapisal Branko Cestnik, teolog in župnik na Frankolovem. Vsebina zapisa je sicer nekoliko nenavadna za splet in družbena omrežja, kjer je pogosteje kot nezadovoljstvo zaradi zapiranja pošt mogoče prebrati objave o tem, da pošte postajajo podobne kitajskim trgovinam, ter o predolgih čakalnih vrstah in počasnosti zaposlenih. "Vrsta do vrat. Šest okenc. Dve odprti. Pošta Slovenije," je eden takšnih zapisov in "mal se je spraznilo. Sam ne zato, ker bi se vrsta premaknila. Naveličali so se čakat".
{twitter}https://twitter.com/BCestnik/status/1097762926373539842{/twitter}
Pošta Slovenije zaradi "optimizacije poštnega omrežja", kot so nekoč povedali, že nekaj let zapira enote v manjših krajih. Odzivi ljudi so različni, a dejstvo je, da zaprtje pošte marsikomu predstavlja oviro. Podobno je bilo pred leti v manjšem slovenskem kraju z nekaj sto prebivalci. Poštne poslovalnice sicer niso zaprli, a so jo premestili v majhno lokalno trgovino. Vaščani pripovedujejo, da so se novega sistema sprva težko navadili, a "je še vedno boljše, kot da bi se mogli voziti v kakšen večji kraj". 
O tem, kaj so pošte pomenile nekoč in kakšna usoda jih čaka, smo se pogovarjali z Bronico Gologranc Zakonjšek iz Muzeja novejše zgodovine Celje in Ajdo Kozjek iz Muzeja pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu.

Pisanje pisem in razglednic je le še nostalgija

"Po podatkih Svetovne poštne zveze, objavljenih na internetu, je bil prvi znani poštni dokument najden v Egiptu in je iz leta 255 pred našim štetjem. Pošiljanje poštnih sporočil je tako staro, kot je samo pisanje. Prvi raznašalci so bili poštni sli: kurirji pešci, kurirji konjeniki, poštni vozovi, kočije. Po uvedbi poštne znamke se je ponudila oddaja pisemske pošiljke v poštni nabiralnik. Pismonoša je bil logična posledica po uvedbi poštnega nabiralnika, s čimer se je močno povečal promet pisemskih sporočil," o začetkih pošte pripoveduje Bronica Gologranc Zakonjšek.

Robert Balen

Bodo torej pošte izginile?

Tudi Ajda Kozjek pripoveduje, da se je pomen pošte skozi različna zgodovinska obdobja spreminjal. "Vsekakor je pošta pred izumom telefona predstavljala najpomembnejši način komunikacije med ljudmi na daljših razdaljah. Po izumu telegrafa in telefona so bili le ti sprva dostopni spet le na poštnih uradih. Pošta je tako v mestih, še bolj pa v manjših krajih predstavljala pomemben prostor srečevanja. V manjših krajih so si tudi zelo prizadevali, da bi pridobili poštni urad in s tem pomembno prispevali k razvoju kraja."

Igor Napast
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.