Franja Žišt
Cele dneve in noči preživljajo nekateri študenti arhitekture v Ljubljani kar na fakulteti. Tudi ponoči namreč opravljajo študijske obveznosti. Kot so v pismu rektorju ljubljanske univerze dr. Igorju Papiču opozorili študenti, pa nekateri nočne delovne izkušnje nabirajo tudi zato, da se potem z njihovim delom okoristijo nekateri njihovi profesorji. "Kakšnemu študentu so profesorji že rekli, da ne bo dobil ocene pri projektu, če ne bo opravil dela za natečaj," razlaga študentka arhitekture, ki ni želela biti imenovana. Tudi študenti, ki so v pismu opozorili na anomalije, kako v zameno za izkušnje delajo v projektantskih podjetjih svojih profesorjev, se niso želeli osebno izpostavljati.
Anomalije visokošolskega prostora
V Študentski organizaciji Slovenije so ob dogajanju na ljubljanski fakulteti opozorili, da je vsako takšno "izkoriščanje študentov nedopustno, študentsko delo mora biti legalno, prostovoljno in dostojno plačano". Prepričani so, da je področje obveznih študijskih praks in pridobivanja praktičnih izkušenj pri nas neurejeno. "Ponovno se s tem odpira vprašanje nasprotja interesov v visokem šolstvu. Gre za nov primer sicer že videnih sistemskih anomalij visokošolskega prostora. Predvsem v kontekstu razmejevanja javnega in zasebnega, javnih in tržnih sredstev, prepletanja interesov visokošolskih profesorjev z njihovimi osebnimi interesi, dejavnosti zaposlenih na univerzah izven dela na fakultetah, ki se vsebinsko in tudi poslovno povezujejo z delom na fakultetah," so zapisali v Študentski organizaciji Slovenije, ki ji predseduje Jaka Trilar.
"Vsakršne oblike izkoriščanja študentov ali 'akademskega suženjstva' odločno obsojamo, še zlasti ko gre za preplet izvajanja javne službe na področju visokega šolstva in zasebnih interesov posameznih visokošolskih učiteljev," so v odzivu zapisali tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer omenjeno ravnanje fakultete ocenjujejo kot neetično in nesprejemljivo. Minister Jernej Pikalo bo od vodstva ljubljanske univerze zahteval natančno poročilo o dejanskem stanju, morebitnih zaznanih nepravilnostih in ukrepih v omenjenem primeru.
Odslej tripartitne pogodbe
Z ljubljanske univerze so sporočili, da so skupaj s fakulteto za arhitekturo in študentskima svetoma univerze in fakultete dosegli dogovor, da bo fakulteta za izvedbo pedagoške obvezne prakse na programu arhitektura izdelala tripartitne pogodbe, kjer bodo vključene vse potrebne varovalke, ki preprečujejo nastanek konflikta interesov. "Rektor se bo o tej problematiki tudi osebno pogovoril s profesorji, ki imajo projektantska podjetja. Fakulteta bo tudi sprejela interna etična pravila sodelovanja med pedagogi in študenti, ki bodo določala vsebine, vrednost in načine izvajanja medsebojnega profesionalnega sodelovanja oziroma študentskega dela. Tudi ta pravila bodo nastala v sodelovanju s študenti," nam o rešitvah odgovarjajo na univerzi.
Študenti medicine in veterine nimajo takih težav
"Arhitekturni biroji s pridom izkoriščajo izjemno zagnanost in motivacijo študentov, ki za malo denarja pri njih rišejo dolge ure. Te praviloma ob javnih natečajih, ko je prisotna časovna stiska, presegajo vse zakonske norme," so v protestnem pismu zapisali študenti arhitekture. Ali je podobne anomalije mogoče najti tudi na drugih fakultetah? Z ljubljanske univerze so nam odgovorili, da jih študenti drugih fakultet o podobnih praksah niso obvestili. Prav tako za podobne primere ne vedo v Študentski organizaciji Slovenije, kjer pa menijo, da lahko do podobnih anomalij pride pri študijih, kjer morajo študenti pridobiti praktične izkušnje, kot so medicina, veterina ali pravo. Dekan ljubljanske veterinarske fakultete Andrej Kirbiš: "S podjetji, kjer študenti opravljajo prakso, imamo pogodbe, praksa je brezplačna in je določena znotraj kurikula." Da takih praks, kot opozarjajo študenti arhitekture, ne poznajo, je odgovorila tudi tajnica ljubljanske medicinske fakultete Tanja Manojlović.
