Z vodarji na terenu: Drava je bila prizanesljivejša

V noči s ponedeljka na torek so v krajih ob Dravi doneli alarmi. Reka je z vse večjo silo pritekala iz Avstrije. Gasilci so bili na terenu. Ljudje so polnili vreče s peskom. Pripravljali so se na najhujše. Še predobro se spominjajo poplav izpred šestih let. Vendar na koncu pretok reke ni bil tako močan, največ je Drava dosegla 1750 kubičnih metrov na sekundo - napovedi so bile 2100 kubičnih metrov, leta 2012 pa jih je bilo skoraj 3000. A tudi obveščanje in odziv vseh služb (tudi avstrijskih) sta bila tokrat hitra in učinkovita. V torek popoldne so se razmere v Podravju že umirile. Pretok reke se je zmanjšal na 400 do 800 kubičnih metrov, marsikje je zamakala le še podtalnica, ki potrebuje več časa, da odteče.

Voda se mora razliti

Njihovi izračuni, kako bo Drava poplavljala ob desetletnih vodah, kot stroka imenuje torkov dogodek, so bili sicer precej točni. Poplave so bile celo nekoliko manjše, kot so pričakovali. In ni jih veliko presenetilo. Pod izletniško kmetijo Dvoršak je bilo razlitje na polju recimo nepričakovano. A cilj visokovodnih nasipov je varovanje objektov in ljudi, ne kmetijskih površin. Tako tudi nalaga evropska vodna direktiva. Poplavne površine se namreč naj ne bi zmanjševale, saj se reka nekje mora razliti - sicer težave le preložimo na kraje, ki ležijo nižje ob reki, razlagajo vodarji. Na pogoste poplave pa je vezano tudi preživetje mnogih živalskih vrst, ki so večinoma ogrožene.

V Avstriji so jih tudi preselili

Tudi v Zlatoličju smo šli do hiše, ki je imela na kaminu ploščico z oznako, do kod je pred šestimi leti segala voda. V torek je bila voda tik pred tem, da jim zalije garažo. Zato so na pomoč poklicali sosede, ki so jim ob žlahtni kapljici in prigrizkih pomagali polagati vreče s peskom na folijo, s katero so za vsak prime pokrili dovoz do garaže. Sproščeni so bili tudi na kmetiji Pleteršek v Staršah, kjer so prav tako za vsak primer umaknili živino in stavbe s pomočjo pridnih rok iz soseščine zaščitili s folijo. Raje so bili previdni, kot da bi se ponovilo leto 2012. Iz dogodka, ki tedaj ni prizanesel ljudem ob Dravi, so se očitno marsikaj naučili. Stroka je tokrat pohvalila odziv ljudi in pristojnih služb. Želijo pa si, da bi bili protipoplavni ukrepi načrtovani dolgoročno in to ne bi bile ad hoc akcije ob grozečih vodah, saj s temi škode ne morejo učinkovito preprečiti.
"Z nasipoma v Dogošah in Dupleku se je rešil velik del poplav na odseku Maribor-Ptuj. So pa ostali objekti, ki niso bili zajeti v varovanje, a so poplavno ogroženi, v Čreti, Staršah, Malečniku, Celestrini," našteje Mićićeva.
Upanje jim daje že potrjen evropski kohezijski projekt izgradnje lokalnih visokovodnih nasipov in zidov, s katerim naj bi do leta 2022 reševali poplavno varnost Drave na tem območju. Ko bo to zgrajeno, bo še manj ljudi moralo varovati svoje vhode s folijami in vrečami peska.
"Hkrati pa je pomembno, da se tudi prostorski načrt v prihodnje usmeri izven poplavnih območij," pristavi Mišič in spomni, da so v sosednji Avstriji ob Donavi denimo marsikoga celo preselili, ker je živel na poplavnem območju.