Od 1. januarja veljajo določbe novele zakona o minimalni plači, ki zvišujejo to plačo in iz nje izvzemajo vse dodatke. Ministrica za delo Ksenija Klampfer v luči nasvetov GZS podjetjem, naj dodatke vključijo v osnovno plačo, in strahov sindikatov, da bodo delavci na koncu izigrani, poziva k doslednemu izvajanju novele in napoveduje poostren nadzor.
Novela zakona z letom 2020 znesek minimalne plače zvišuje z 886,63 na 940,58 evra bruto. Hkrati začenja veljati spremenjena definicija minimalne plače, po kateri bodo iz nje izločeni vsi dodatki.
Delodajalci trdijo, da so spremembe nepremišljene ter bodo prizadejale hud udarec posameznim podjetjem in panogam. Med najbolj prizadetimi bodo po njihovih besedah najbolj ranljivi posamezniki, posledice pa bodo občutili tudi ostali, saj se bodo podražili živila, komunalne storitve, vrtci, domovi za ostarele. Na drugi strani sindikati vztrajajo, da bodo novosti prinesle pozitivne ekonomske, socialne in družbene učinke.
Z letom 2020 se spreminja tudi dohodninska lestvica v smeri razbremenitve dohodkov zavezancev v srednjih dohodninskih razredih. Kapital je po novem obdavčen bolj, nekaj sprememb je tudi pri obdavčitvi podjetij.
Meje v vseh petih razredih dohodninske lestvice se z letom 2020 zvišujejo, v najvišjega s 50-odstotno stopnjo davka se po novem uvrščajo zavezanci z neto letno davčno osnovo nad 72.000 evrov. Stopnja davka v najnižjem razredu ostaja pri 16 odstotkih, z njo pa bodo odslej obdavčeni zavezanci z neto letno davčno osnovo do 8500 evrov. Ob tem se v drugem in tretjem dohodninskem razredu stopnja davka znižuje za po eno odstotno točko - na 26 oz. 33 odstotkov. Prav tako se zvišuje skupna splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino. Po novem je določena v višini 3500 evrov. Hkrati je uvedena tudi linearna dodatna splošna olajšava za nižje prejemke oz. vse dohodke do letne višine 13.316 evrov.
Ob zmanjšanju obremenitve dela pa davčne spremembe, ki jih je DZ sprejel oktobra, prinašajo zvišanje obremenitve kapitala. Stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala, torej od obresti, dividend in dobičkov iz kapitala, se je zvišala na 27,5 odstotka. Enako velja za obdavčitev dobičkov od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov.
V primeru doseganja dohodkov iz oddajanja premoženja v najem bodo davčni zavezanci odslej lahko upoštevali normirane stroške v višini 15 odstotkov, hkrati pa se tako kot pri kapitalskih dobičkih zvišuje stopnja dohodnine od tovrstnih dohodkov na 27,5 odstotka.
Za podjetja se kot novost uvaja minimalna stopnja obdavčitve dohodkov pravnih oseb v višini sedmih odstotkov, s čimer bo omejena davčna osnova, do katere lahko podjetja uveljavljajo davčne olajšave in prenesene izgube. V nasprotju s prvotnimi načrti finančnega ministrstva pa stopnja davka od dohodkov pravnih oseb vsaj za zdaj ostaja pri 19 odstotkih.
