Vanessa Čokl
Stotrem kandidirajočim (na 14 listah) na evroparlamentarnih volitvah 2019 so pri nevladni protikorupcijski organizaciji Transparency International Slovenija (TI Slovenia) v podpis poslali zaobljubo k transparentnosti in etičnosti in do roka prejeli 66 podpisanih zaobljub, to pomeni, da se je odzvalo dobrih 64 odstotkov vseh kandidatk in kandidatov. Tretjina torej ne. Oziroma vsaj poimensko ne. Lista SDS in SLS je odgovorila takole: "Kandidati za evropske poslance na listi SDS in SLS se obvezujemo, da bomo svoje parlamentarne dejavnosti opravljali transparentno in etično."
Pri TI Slovenia komentirajo, da bi iz odstotka nepodpisanih zaobljub lahko sklepali, da tretjina kandidatov preprečevanja korupcije in zagotavljanja integritete ne vidi kot prednostno nalogo. Za evropske volitve pred petimi leti je bil odstotek kandidatk in kandidatov, ki so se zavezali boju proti korupciji in spoštovanju načel transparentnosti, skoraj enak: 64,4. Politična kultura ni naredila nobenega koraka naprej, sklepajo iz tega pri TI Slovenia, toliko bolj, ker "je podpis zaobljube le začetek, ki mu morajo slediti dejanski ukrepi".
Na listi SMC edino (prezaposlena?) Mariborčanka Helena Cvikl ni vrnila podpisane zaobljube k transparentnosti in nekoruptivnosti, kandidati NSi so zaobljubo vsi podpisali, v Domovinski ligi (DOM) zgledu predsednika, ki je prvi na listi, Bernarda Brščiča, niso vsi sledili, kandidati SD so se vsi zaobljubili, v Levici vsi ne, s kandidatne liste Desusa (prvi na listi Igor Šoltes) vsi, SAB vsi. Andrej Šiško (Gibanje Zedinjena Slovenija) zaobljube ni podpisal, od Zelenih Slovenije se je vrnila samo ena podpisana zaobljuba, kandidati Dobre države, stranke nekdanjega člana protikorupcijske komisije in bivšega poslanca državnega zbora dr. Bojana Dobovška, so se vsi podpisali, iz Jelinčičeve SNS niti eden, iz Povežimo se vsi, prva na listi LMŠ za evropske volitve Irena Joveva in drugi, dr. Klemen Grošelj, da, prav vsi kandidati ne ...
Kaj so kandidatke in kandidati podpisali? S podpisom so se zaobljubili, da bodo parlamentarno delo v Bruslju in Strasbourgu (v teh dveh mestih ima evropski parlament sedež) opravljali transparentno in etično, zato bodo javno objavljali podrobnosti o prejemkih in stroških, se sestajali le z registriranimi lobisti in podatke o sestankih objavljali na spletu, spoštovali začasno prepoved poslovanja po prenehanju funkcije v evropskem parlamentu, podpirali ustanovitev neodvisnega organa za etični nadzor, ki bo nadzoroval nasprotje interesov, pojav tako imenovanih vrtljivih vrat in transparentnost lobiranja.
