(VOX POPULI) Vlada s podporo najnižje doslej. Kdo je najbolj odgovoren za rast okužb, bolnikov, smrti zaradi covida-19?

V vladi in med koalicijskimi partnerji bi morali utripati vsi znaki za alarm. Podpora vladi je zgrmela na 29,6 odstotka, kar je najslabši rezultat doslej. Ob tem katastrofalnem odstotku se zdi tisti rekordni 64,4 odstotka, zabeležen aprila letos, le še oddaljen spomin. Več kakor dve tretjini anketiranih sodita, da vlada ni uspešna.

Medtem ko podpora vladajoči SDS Janeza Janše ostaja stabilna (z rahlim padcem) - očitno so se ustavili pri "standardni" podpori približno petine volilnega telesa -, pa koalicijskim strankam ne kaže najbolje. Če izvzamemo SMC Zdravka Počivalška, ki je le še stranka na papirju in jo anketa še komaj zaznava, se od načrtov, da bi na desni sredini uspela s prebojem in postala resen igralec, za zdaj poslavlja tudi NSi Mateja Tonina. Nekoliko drugače je s koalicijskim Desusom pod trenutnim vodstvom Tomaža Gantarja. Odstotek je šel navzgor, ne sicer dovolj za vstop v parlament, če bi bile volitve to nedeljo, kaže pa, da podporniki že zaznavajo povsem možno vrnitev Karla Erjavca in premik stranke proti opozicijski koaliciji KUL.

Ta koalicija ta mesec beleži stabilizacijo, saj najpomembnejši in precej izenačeni SD Tanje Fajon in LMŠ Marjana Šarca ostajajo pri odstotkih iz prejšnjega meseca (skupaj bi pobrali četrtino vseh volilnih glasov), se pa krepita tako Levica Luke Mesca kot SAB Alenke Bratušek. SAB že drugi mesec zapored kaže, da bi vstopila v parlament, pogled na lestvico strank pa dovoljuje špekulacijo, da se krepi predvsem na račun Desusa. Če bi bile volitve to nedeljo, bi koalicija KUL brez najmanjših težav osvojila parlamentarno večino (v primerjavi z oktobrom so pridobili še enega poslanca na račun padajoče NSi); imeli bi 52 poslancev, z manjšincema 54. To je kar šest oziroma osem poslancev nad magično mejo 46 glasov. SDS in NSi bi, brez Desusa in SMC v parlamentu, zbrali komaj 36 poslanskih glasov.

Da za Jožeta P. Damijana

Anketirance smo vprašali tudi, ali podpirajo vstop Desusa, SMC in NSi v koalicijo KUL. Nekaj več kot 39 odstotkov tega ne podpira, nekaj manj kot 30 odstotkov pa podpira pristop trojice h KUL. Daleč največ podpore je med volivci Desusa, pa tudi SD in SAB, medtem ko so v Levici in LMŠ bolj zadržani in bi v koaliciji najraje videli le Desus, a vstopu vseh treh strank načeloma ne nasprotujejo. Kot kažejo podatki, so volivci strank koalicije KUL najmanj naklonjeni pristopu SMC in NSi. Pričakovano vstopu trojčka najbolj nasprotujejo tisti, ki volijo za SDS in NSi. Vprašali smo tudi, ali podpirajo namero KUL, da vloži konstruktivno nezaupnico aktualni vladi in za mandatarja predlaga ekonomista Jožeta P. Damijana. Večina, skoraj 56 odstotkov, podpira to namero (podpora se je v primerjavi s preteklim mesecem povečala za dobre tri odstotne točke). Takšno idejo najbolj (po vrsti) podpirajo volivci Levice, LMŠ, SAB, SD in Desusa, odločno pa jo zavračajo volivci SDS in NSi.

Pahor prvi, a navzdol

Na lestvici najbolj priljubljenih politikov so slabše ocene prejemali predvsem politiki vladajoče koalicije, najslabši rezultat pa je prejel prav Janša, ki je z 11. padel na 18. mesto. Nekoliko zaskrbljen bi moral biti predsednik države Borut Pahor, ki je prejel najnižjo oceno od oktobra 2015. Ljudmila Novak, ki jo mnogi vidijo na položaju naslednje predsednice republike, se je zavihtela na drugo mesto in je tik za petami aktualnemu predsedniku. Anketiranci že dlje časa nagrajujejo njeno umirjeno, evropsko držo, ki se opazno razlikuje tudi od aktualne politike NSi, ki jo je dolgo vodila. Lestvico je moral zapustiti nepriljubljeni notranji minister Aleš Hojs, čeprav se je komaj oktobra vrnil nanjo.

Mediji niso krivi

Namera Janše, da bi odgovornost za širjenje virusa brez kakršnegakoli dokaza naprtil medijem (tistim seveda, ki jih strankarsko ne nadzira), se je izjalovila. Anketirance smo namreč vprašali, kdo je najbolj odgovoren za naraščanje števila okuženih. Da so to mediji z neustreznim poročanjem, meni zgolj 7,9 odstotka vprašanih (pa še ti so po večini volivci SDS). Največ negativnih glasov so prejeli državljani - 45,3 odstotka (tako menijo predvsem volivci NSi, SDS in Desusa), vlado pa je za naraščanje števila okužb okrivilo 36,9 odstotka vprašanih (gre večinoma za volivce Levice, LMŠ, SAB in SD).