Vladna slovenščina na družbenih omrežjih? "Včasih tudi sam debelo pogledam."

Blaž Petkovič Blaž Petkovič
20.12.2021 12:00

Primeri napačne rabe slovenskega jezika, pod katere se na družbenih omrežjih podpisuje vladni urad za komuniciranje, se množijo, za komentar smo zaprosili Kozmo Ahačiča in Boštjana Gorenca - Pižamo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

"Minimalna plača - tu moramo upoštevati več dejavnikov glede uskladitve. Na proti gremo tokrat lahko tako sindikatom kot delodajalcem. Vlada želi podpreti in ugoditi obem stranem." Tako je pred dnevi vladni urad za komuniciranje (Ukom) na družbenem omrežju Twitter, kjer vladnim sporočilom sledi več kot 95.300 uporabnikov, objavil izjavo ministra Janeza Ciglerja Kralja. Beseda "naproti", če jo je imel avtor zapisa v mislih, se seveda piše skupaj, v tvitu je napačno uporabljena tudi dvojina, na kar so upravljalca vladnega profila opozorili tudi številni spletni uporabniki. "Izjemno podpiram ustanovitev prve slovenske javne Tehniške univerze, ter podpiram, da so vsi študijski programi iz področja računalništva in informatike, ki jih izvajajo javne institucije brezplačni oziroma imajo zagotovljeno financiranje," tako pa je Ukom – z napačno rabo vejic – na družbenem omrežju posredoval izjavo Marka Borisa Andrijaniča, ministra brez resorja, pristojnega za digitalno preobrazbo. Nič drugače ni bilo z zapisom izjave ministra za zdravje Janeza Poklukarja, v kateri je pravopisnih, slovničnih in drugih napak še več: "V državah, ki so 80 odstotno ali več precepljeni lahko ugotovimo, da imajo tudi tam relativno veliko število dnevnih okužb."

Uroš Urbanija (desno)

Robert Balen

Kozma Ahačič

Robert Balen

Boštjan Gorenc - Pižama

Simon Pelko

O tem, kako Ukom opravičuje svoje napake, pa nadaljuje: "Opravičevanje jezikovnih nedoslednosti in napak lahko razumemo skozi prizmo enotne časovnice, na kateri se razvrščajo tviti. Tam se mešajo različne jezikovne ravni in različni govorni položaji, a vseeno bi po mojem mnenju uradni kanali državnih institucij morali skrbeti za čim večjo jezikovno neoporečnost. Sodobna komunikacija resda stremi k čim hitrejšemu posredovanju novic, a toliko časa, da bi napisano še enkrat prebrala za sabo, bi oseba, ki upravlja z računom, morala imeti. Konec koncev s skrbjo za jezik kažeš tudi lasten odnos do prejemnikov sporočila."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.