Zapleteni jezik, ki pa ga celjska državna prvakinja v znanju latinščine preprosto obvlada

Problem, s katerim se mladi soočajo že od začetka epidemije, je izoliranost od sovrstnikov, ki dodatno spodbuja k uporabi družbenih omrežij, od katerih jih je veliko že povsem odvisnih, o specifikah sedanjega časa in prostora razmišlja 18-letna dijakinja celjske gimnazije Doroteja Berložnik. "V epidemiji smo bili dijaki vsaj sprva bolj ali manj prepuščeni samim sebi, sami smo si morali organizirati delo in biti dovolj disciplinirani, da smo za pouk sploh vstali iz postelje. Moram pa reči, da bi bilo brez podpore in odličnega dela naših profesorjev še slabše. Zdi se mi, da glede predelave snovi nismo bili bistveno prikrajšani, a šola ni samo to. Čakalo nas je mnogo ekskurzij, terenskih vaj, kulturnih prireditev, ki pa so vse splavale po vodi. Tako je bila šola zreducirana na golo učenje, kar nam je pobralo veliko volje do dela." Doroteja Berložnik sicer ni med tistimi, ki ne bi imeli volje do dela in učenja - je namreč aktualna državna prvakinja v znanju latinščine. V močni konkurenci je dosegla 97,5 odstotka točk. Na državnem tekmovanju, ki ga prireja Društvo za antične in humanistične študije Slovenije, so sicer tokrat podelili zgolj še eno zlato in tri srebrna priznanja, celjska gimnazija pa je prvake imela tudi že v preteklosti.

Ključna spodbuda profesorice

Čeprav bi zaradi dosežka mislili, da se z latinščino ukvarja že leta, se je z njo prvič spoprijela v srednji šoli, ob vpisu v program klasične gimnazije. "Na začetku sploh nisem razmišljala, da bi šla na klasično gimnazijo, potem pa sem šla na informativne dneve in videla, da je program super," je povedala. Eden izmed razlogov za odločitev pa je bil tudi ta, da želi nadaljevati izobrazbeno pot s študijem medicine, pri čemer ji bo ta jezik zaradi narave dela v veliko pomoč, poleg tega imajo v prvem letniku na medicini latinščino in se ji bo tako avtomatsko priznala. Udeležila se je tudi že tekmovanj iz nemščine in angleščine. A ob zdravorazumski predpostavki, da je glede na uspeh, ki ga je požela, v latinščini verjetno tekmovala že večkrat, je odgovorila, da je bilo to pravzaprav njeno prvo. "Na začetku sploh nisem hotela iti na tekmovanje, potem pa me je profesorica Darja Marčič prepričala, da grem. Ona me je tudi prijavila, nisem imela kake velike izbire, a zdaj sem ji hvaležna," je pojasnila.

Kvaliteten pouk je zelo pomemben

Vse, kar se je naučila o latinščini, se je v okviru pouka v gimnaziji. "Priznam, v prostem času ne berem ne vem koliko latinskih tekstov, med poukom pa delamo res temeljito, beremo in prevajamo tekste," je dodala. Ob tem je še pohvalila profesorico latinščine, o njej je povedala, da sicer zahteva veliko znanja, a da z njo snov predelujejo zelo sistematično in ne prehitro. "Če kdo česa ne razume, jo lahko vedno vpraša in bo razložila, pa tudi na testih daje lepe primere. Res mislim, da se lahko dobro pripravi vsak, če le sam to želi," je poudarila. Dokaz, da je izvedba pouka latinščine tukaj res dobra, je tudi Dorotejina sošolka Ana Šikonija, ki je tekmovala poleg nje ter dosegla deseto mesto in bronasto priznanje. "S sošolko Ano sva tudi edini v generaciji, ki bova imeli latinščino na maturi, zato ji v tem smislu posvetiva kar nekaj časa. Skupaj debatirava o tekstih in jih predelujeva, ponavljava strukture in vse ostalo v zvezi z jezikom," je še dodala Doroteja.

Najdlje se pride s samoiniciativnostjo

"Latinščina ima nekaj prednosti in slabosti. Nekatere strukture so na primer zelo drugačne kot v slovenščini, nekatere so precej zapletene, nekaterih slovenščina sploh ne pozna in moraš malo improvizirati. Ampak znanje tega jezika pride precej prav pri drugih jezikih, saj jih ogromno izvira ravno iz latinščine," je pojasnila. Ravno zato, je 18-letnica še izpostavila, pri pouku latinščine snov počasi gradijo na osnovah in si vzamejo dovolj časa, da jo predelajo in utrdijo. Kljub temu pa je sprotno utrjevanje znanja pomembno. To počne tudi sama, čeprav lahko o njej rečemo, da je naravni talent. "Osnove moraš ves čas znati, če ne, ne boš vedel, za kaj gre. Sama pred vsakim testom ponavljam staro snov, vse grem skozi, drugače je zelo težko kaj narediti. Če na primer ne znaš sklanjati, si praktično obtičal," je pojasnila. Res je, da za jezike ni nadarjen prav vsak, vendar se strinja, da takega uspeha ne bi dosegla, če se temu primerno že štiri leta ne bi trudila in spremljala snovi. Kljub temu 18-letnica ostaja skromna in se veseli dne, ko bo lahko odšla na študij medicine - in to že z enim priznanim predmetom.