Vlada na spolzkem terenu mestnih občin

Potem ko je ministrstvo za javno upravo oziroma vlada v sprejeti strategiji razvoja lokalne samouprave do leta 2020 opredelila, da je "treba preveriti izpolnjevanje pogojev za status sedanjih mestnih občin", in v opombi pripisala, da zakonskih pogojev za ta status ne izpolnjujejo štiri mestne občine od enajstih (Ptuj, Murska Sobota, Slovenj Gradec in Nova Gorica), se poraja več kritik in predvidevanj, da namerava vlada mestne občine celo ukinjati oziroma jih združevati. Ostro so se v teh dneh na strategijo v celoti, ne le na ta del, odzvali v Združenju mestnih občin Slovenije (ZMOS) na čelu s predsednikom, velenjskim županom

Bojanom Kontičem.

"Nikjer ne piše, da kdo kaj ukinja"

Minister za javno upravo

Boris Koprivnikar

poudarja, da nihče ne ukinja mestnih občin in da česa takega niso nikjer zapisali. Hkrati izpostavlja, da nič ne gre čez noč in ne brez dogovarjanja z občinami. Na ministrstvu za javno upravo (MJU) ocenjujejo še, da je treba položaj mestnih občin proučiti predvsem v povezavi s strategijo razvoja prostora. "Vlada se v strategiji izrecno opredeljuje proti teritorialnim reformam od zgoraj navzdol, torej tudi proti morebitnim spremembam pri mestnih občinah. Če že, imajo občine pravico, da se prostovoljno odločijo za združevanje, državni organi pa bodo ob izvedbi posvetovalnih referendumov izpeljali ustrezen zakonodajni postopek. Ministrstvo ne načrtuje normativnih posegov v navedeno vsebino niti ne teritorialnih reorganizacij občin na splošno. Če bodo posamična ministrstva s sektorskimi politikami ugotovila, da lahko mestne občine odigrajo posebno vlogo, bodo to uredila z njihovimi programskimi dokumenti. Določen premik je zaznati na področju upravljanja s prostorom zaradi posebne vloge urbanih okolij," pojasnjujejo na MJU.

Za večjo vlogo mest, ne nujno mestnih občin

V strategiji pa je zanimiva vsaj še ta opredelitev, da namreč "nekatere mestne občine ne upravičujejo vloge širšega gravitacijskega središča" in "da večja mesta nujno ne sovpadajo z administrativnim statusom mestne občine in da bi taka večja mesta morala imeti vodilno vlogo v celotni regiji". Na katera mesta konkretno ciljajo in kaj je s tem konkretno mišljeno, MJU ne odgovori podrobneje. Razlaga le, da je ključno povezovanje mest s podeželjem in širšega z mestom funkcionalno povezanega območja. "Urbani razvoj je eden ključnih stebrov Strategije prostorskega razvoja Slovenije, ki poudarja krepitev vloge mest za podporo policentričnemu sistemu poselitve Slovenije. Za doseganje tega cilja pa je veljavni okvir enajstih mestnih občin celo preširok. Zato je treba preveriti izpolnjevanje pogojev za status sedanjih mestnih občin, vendar ne v smislu pridobitve ali izgube statusa, pač pa v smislu prevzema vloge gravitacijskega središča skozi sektorske razvojne politike," pojasnjujejo, ko opredelijo še, da so pomemb

nejša urbana središča kot zaposlitvena središča v primerjavi z gravitacijskim zaledjem gonilo gospodarskega in splošnega družbenega razvoja. "Taka večja mesta, ki vedno ne sovpadajo z administrativnim statusom mestne občine, bi morala imeti vodilno vlogo v celotni razvojni regiji. Razvojno gledano, bi bilo treba za uresničitev trajnostnega urbanega razvoja ter sobivanja

mest in podeželja vlogo nekaterih

mest okrepiti. Pri tem ni nujno, da gre za upravno-administrativne spremembe konkretnih mest, pač pa za programe iz različnih sektorskih politik," so prepričani na

MJU.