(VIDEO) Avtomobilski sedež: školjka, ki varuje otrokovo telo

Praksa kaže, da se večina staršev zaveda, kako pomemben je za otrokovo varnost otroški sedež v avtomobilu, in ga tudi uporablja. Po številu smrtnih žrtev prometnih nesreč v starosti do sedmega leta se s Švedsko izmenjujemo v najnižji vrednosti letno. Pa vendar se po izkušnjah Bojana Oblaka iz Agencije Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) zgodi, da tu in tam kateri od staršev še vzame otroka med vožnjo v naročje, namesto da bi ga posadil v otroški sedež. Ali pa sedež za novorojenčka, popularno imenovan lupinica, postavi na zadnjo klop v avtomobilu, ne da bi ga pritrdil z varnostnim pasom. Podobne lahkomiselnosti so najpogostejše na kratkih razdaljah, do bližnjega vrtca ali nakupovalnega centra, toda sogovornik si želi, da bi taka praksa popolnoma izginila. Agencija za varnost prometa je sicer v zadnjih 15 letih s svojimi preventivnimi aktivnostmi dosegla, da se je stopnja pripetosti otrok povečala z le 54 na kar 94 odstotkov.
Prve otroške varnostne sedeže so začeli izdelovati in tudi uporabljati v Nemčiji in skandinavskih državah že v 60. letih preteklega stoletja. Tam se je tudi najprej uveljavilo prepričanje, da je tovrstna skrb nujna. Prvi evropski zakon o uporabi otroškega varnostnega sedeža v avtomobilu je začel veljati leta 1983. Že od začetka se tehnologija in funkcionalnost sedežev, kot razlaga Bojan Oblak, z leti stalno spreminjata in dopolnjujeta. Spreminjajo pa se tudi predpisi o uporabi. "Trenutno smo v obdobju prehajanja od enega evropskega predpisa o homologaciji k drugemu. Toda to obdobje traja že nekaj let in bo najbrž še prav tako dolgo. Bistvena razlika med obema predpisoma je v kategorizaciji in označevanju otroških sedežev. Prej so bile skupine oblikovane po starosti in teži otroka, po novem bodo po višini," pojasnjuje Oblak. Stari predpis torej zahteva, da v otroškem sedežu skupine 0 vozimo otroka do teže 10 kilogramov, kar približno ustreza starosti šestih do devetih mesecev. Nato so še skupina 0+ (do 13 kilogramov oziroma od 12 do 15 mesecev), skupina 1 (od 9 do 18 kilogramov oziroma od devetih mesecev do štirih let), skupina 2 (od 15 do 25 kilogramov oziroma od štirih do šestih let) in skupina 3 (od 22 do 36 kilogramov oziroma od šestih do enajstih let ali še dlje). Obstajajo pa tudi različne kombinacije teh skupin, s katerimi so se proizvajalci približali potrebam uporabnikov.
Novejši evropski predpis R129 I-size, kot rečeno, predvideva razvrstitev otroških sedežev v skupine po višini otroka, toda sogovornik poudarja, da bosta še nekaj let veljali obe kategorizaciji. In kaj svetuje staršem, ki kupujejo otroški sedež? Predvsem naj preverijo, ali je bil tip izbranega otroškega sedeža tudi dodatno testiran. "Vsak otroški sedež, ki pride na evropsko tržišče, mora prestati vzporedni test," razlaga Bojan Oblak. Tovrstne teste izvajajo avtomobilska združenja, kakršno je pri nas denimo AMZS, potrošniške organizacije, večje avtomobilistične revije. "Če določenega sedeža ni med testiranimi, z njim nekaj ni v redu." Cena, ki je pri nakupu pogosto odločilen dejavnik, ne more biti edino merilo. Po sogovornikovih izkušnjah sicer nizka cena ponavadi pomeni tudi slabšo kakovost, kupci pa morajo biti previdni pred ponaredki, ki se pojavljajo tudi na tem tržišču. Če ceno otroškega sedeža preračunamo na dneve njegove uporabe, je njegova cena nižja, kot je cena ene kave na dan.

Najvarneje je nasprotno od smeri vožnje

Druga novost so otroški sedeži, vrtljivi za 360 stopinj. To seveda ne pomeni, da se lahko otrok med vožnjo obrača sem in tja. Obrat sedeža zgolj olajša posedanje otroka, ko pa je otrok nameščen, je sedež nujno treba znova trdno namestiti, da je tako varen med vožnjo. Vsi avtomobili, mlajši od desetih let, imajo za vpenjanje otroških sedežev vgrajen sistem isofix, ki zagotavlja varnejšo pritrditev kot pripenjanje z avtomobilskim varnostnim pasom. Vsi otroški sedeži po novem standardu pa morajo omogočati isofix pritrditev. Toda tudi pravilna pritrditev s pasom je dovoljena. In v katero smer naj bo sedež obrnjen? "Vedno pogostejši so pozivi, da bi otroke čim dlje, na primer do tretjega ali četrtega leta, vozili obrnjene nasprotno od smeri vožnje," pravi Bojan Oblak. "Staršem se to zdi povsem logično pri lupinicah, ki morajo biti po zakonu vedno obrnjene nasproti smeri vožnje, z izklopljeno zračno blazino na sovoznikovem sedežu. Takoj ko lupinico ali pozneje sedež skupine 1 prestavijo na zadnjo klop, pa ga skoraj samoumevno obrnejo v smer vožnje, da bi otroka med vožnjo videli, toda to je napačno." Strokovnjak tako opozarja, da je sedenje v nasprotni smeri vožnje za otroka veliko bolj varno: "Dojenčkovo telo je popolnoma drugačno od telesa odraslega, ima veliko večjo glavo in slabotnejše vratne mišice, kar ni pomembno samo pri trku, ampak tudi pri močnem zaviranju. Ob morebitnem čelnem trku so obremenitve na telo v predelu prsnega koša in vratnih mišic velike, tudi če je otrok trdno pripet s pasovi na sedežu. Otrok se zato v lupinici vozi obrnjen v nasprotno smer vožnje, da morebitne sile otroka potisnejo ob sedež in so posledice na telo manjše. Po novejšem standardu se tudi otroški sedeži za večje otroke vozijo obratno. Vendar je drugi, manj praktični vidik uporabe sedeža nasproti smeri vožnje tudi, da otrok približno po letu in pol ali dveh letih nima dovolj prostora za noge."

Otrok se mora navaditi na sedež

Pomembno je tudi, kje v avtu namestimo otroški sedež. "Najvarnejša pozicija je sredi zadnje klopi," pojasnjuje Bojan Oblak, "toda malokateri avto ima na tem mestu vgrajen sistem isofix, večinoma so na levi ali desni strani zadaj. Ta položaj je tudi najpogostejši. Kdor vozi otroka na sovoznikovem sedežu, da bi ga imel bliže, če bi otrok kaj potreboval, se mora zavedati, da to lahko odvrača pozornost od vožnje." In še na nekaj opozarja sogovornik: otrok se mora od prve vožnje, iz porodniš- nice domov, zavedati, da je med vožnjo njegov varni prostor v otroškem sedežu. "Druga možnost zanj sploh ne sme obstajati. Če otrok v avtu začne jokati, varno ustavite na primernem mestu, ga vzemite k sebi, dokler se ne umiri, in ga nato znova namestite v sedež. Na zadnji klopi naj bo sam, najpozneje od tedaj, ko lupinico zamenjate s sedežem skupine 1. Vedno ne bo mogoče, da bi otroka med vožnjo ves čas kdo zabaval, zato se mora navaditi, da se sam s čim zaposli. Voznik mora biti med vožnjo zbran."
{facebookpost}https://www.facebook.com/AgencijaZaVarnostPrometa/videos/1538672739489280/{/facebookpost}