
Na Brezju se je ob današnjem velikem cerkvenem prazniku Marijinem vnebovzetju oziroma velikem šmarnu, ki je največji cerkveni Marijin praznik, zbralo veliko vernikov. Sveto mašo, ki se jo je udeležilo okoli 5500 ljudi je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je govoril o pomenu upanja, "saj upanje človek potrebuje bolj kakor lačni kruh, žejni vodo, bolni zdravilo."

Za verski turizem skrbi cerkev
Zelo živahno je bilo tudi dogajanje okoli cerkve, bližnje gostilne so bile polne ljudi, tudi tistih nekaj stojnic, ki so bile postavljene okoli cerkve, je obiskovalo več ljudi, v glavnem pa so bolj gledali kaj prodajajo. Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada Brezje nam je povedala, da so razdelili več kot 1200 plastenk vode, sicer pa so imeli tudi svojo stojnico pred cerkvijo. Romarski urad, ki je edini te vrste v Sloveniji, skrbi za trgovino s spominki, muzej jaslic ter drugo, saj so turistom na voljo tudi za informacije glede prenočišč ali obiskov drugih delov Slovenije. V muzeju podajajo različne cerkvene spominke, knjige in zgoščenke. Eržen Firštova pove, da letno največje slovensko romarsko središče Brezje obišče okoli 350 tisoč ljudi, med njimi je veliko turistov, predvsem iz tujine. Na vprašanje, kaj meni o tako imenovanem cerkvenem oziroma verskem turizmu, ki nekako poteka vzporedno obiskovanjem cerkva, Eržen Firštova pravi. "Država v tej smeri skoraj nič ne naredi, ker imamo ločeno Cerkev od države, čeprav je obiskovanje cerkva ali romarskih središč, kot je Brezje, tudi del slovenske kulturne dediščine. Zato za ta del turizma, razen postavljanje stojnic ob cerkvah, ki so del turističnih društev, sami skrbimo za promocijo naše cerkve."
Vitezi malteškega reda služijo ubogim
Vitez malteškega reda Roman Vučajnk nam je povedal, da vsako leto na Brezju ljudem, ki potrebujejo zdravniško pomoč, pomagajo v njihovi ambulanti, saj je njihovo poslanstvo služenje ubogim. Njihova pomoč je laična, na primer, če kdo potrebuje vodo, obliž na nogi ali kaj podobnega, za resnejše primere pokličejo reševalno ekipo, ki je ob takšnih velikih praznikih vedno navzoča na Brezju. So pa pred leti darovali defibrilator, ki je lani enemu romarju rešil življenje saj je imel težave s srcem.

Medena srca, klubuki, česen in bučno olje
Če so pred leti na Brezjah na Marijino vnebovzetje prodajali tudi hrano, predvsem čevapčiče in druge dobrote iz žara, danes tega ni več. Opazili smo le stojnico s sadjem ter dve, kjer so prodajali domači česen, po deset evrov za kilogram. Za česen ni bilo ravno velikega zanimanja, so pa šle domače breskve in slive veliko bolj v prodajo. Nekaj zanimanja je bilo tudi na stojnici z domačim bučnim oljem turistične kmetije iz Bizeljskega, kjer so poleg bučnega olja prodajali še domači med in suhe salame.
S klobuki na Brezje
Stalno stojnico na Brezjah ima tudi Jože Pečolar iz Kranja, ki prav tako ohranja slovensko kulturno dediščino z ročno izdelavo moških klobukov. Povedal nam je, da se je pred mnogimi leti izučil klobučarske obrti v Slovenj Gradcu, veliko let pa je sam svoj mojster in izdeluje klobuke v svoji delavnici v Kranju.


