Franja Žišt
"V Sloveniji je meni fajn biti mlad, ker je varna država. Zelo dobro je tudi, da terciarno izobraževanje financira država. To so plusi, vseeno pa je še veliko izzivov. Težje je, vsaj v socialnem varstvu, dobiti službo, ker se v to področje ne vlaga dovolj, čeprav je zelo pomembno, ker direktno vpliva na kvaliteto življenja ljudi, še posebej ljudi, ki se soočajo z velikimi, številnimi izzivi. Mladi bi morali imeti več priložnosti za pridobivanje delovnih izkušenj, ki so plačane, že na poti do redne zaposlitve. Dobro bi bilo, da država bolje uredi pripravništvo, če želi, da bomo mladi visoko usposobljeni za praktično delo na terenu," razmišlja 28-letni diplomirani socialni delavec Aleš Žnidar o tem, kako je biti mlad.
Mladi so vedno bolj izobraženi
V Sloveniji imamo okoli 309 tisoč mladih, kar je slabih 15 odstotkov vseh prebivalcev. Že dvajset let mladi po vsem svetu 12. avgusta praznujejo svoj dan, letošnji praznik je namenjen razpravam o njihovem izobraževanju. Več kot polovica populacije v starosti od 15 do 29 let, v katero se štejejo mladi, se pri nas izobražuje, med tistimi, ki so zaposleni, jih je 54 odstotkov zaposlenih za nedoločen in 46 odstotkov za določen čas, medtem ko je to razmerje v celotni populaciji drugačno, tam ima zaposlitev za nedoločen čas 84 odstotkov ljudi.
Slabši položaj na trgu dela
Prehod mladih na trg dela je še vedno otežen, mladi se na njem srečujejo s slabšim položajem kot druge starostne skupine. Če pa že delajo, pa so prevečkrat ujeti v prekarne oblike dela, opozarjajo v Sindikatu Mladi plus. "Država mora poskrbeti za učinkovit in kakovosten prehod mladih na trg dela ter za njihovo dostojno delo in življenje. K temu lahko prispevata tudi učinkovita sistema vajeništva in pripravništva, ki mladim ob izobraževanju omogočata tudi nabiranje praktičnih izkušenj. Mehanizma predstavljata veliko potenciala, ki pa je še neizkoriščen, obenem sistema ne delujeta popolno, mladi pa največkrat nimajo vseh informacij," predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc poziva državo k ukrepanju.
Nižje plače, a manj tveganja revščine
Mladi med 15. in 29. letom starosti pri nas so tudi precej aktivni, samo 5 odstotkov jih v tem starostnem obdobju bodisi ni vključenih v formalno izobraževanje bodisi niso delovno aktivni, kar Slovenijo uvršča med najuspešnejše države v Evropi, na šesto mesto, poudarjajo v Statističnem uradu RS (Surs). Najnižji delež imajo sicer Portugalci, najvišjega pa v Bolgariji. V Sloveniji je bilo lani 161 tisoč delovno aktivnih mladih. Največ, 104 tisoč, jih je delalo v podjetjih ali organizacijah, preko študentskega servisa pa 31 tisoč, med dekleti največ v storitveni dejavnosti in prodaji, med fanti pa v poklicih, povezanih z gradnjo in vzdrževanjem stavb. Med mladimi je bilo po podatkih Sursa lani 16 tisoč brezposelnih, stopnja brezposelnosti je bila 9-odstotna, za skoraj 4 odstotne točke višja od skupne stopnje brezposelnosti.
"Več bo treba narediti za zaposlovanje mladih, saj to vpliva na naša življenja, le tako si lahko ustvarimo družine"
