Pri predsedniku Borutu Pahorju so se danes zvrstili še zadnji vodje poslanskih skupin na posvetovanjih o prihodnjem guvernerju Banke Slovenije. A nobeden od glavnih favoritov, ki sta po prvih preverjanjih uživala največ podpore med poslanskimi skupinami, Jože P. Damijan in Igor Masten, ni bil deležen podpore, ki bi dosegla 46 glasov v parlamentu. Poslanske skupine za zdaj vztrajajo vsaka pri svoji izbiri, zato se kot kompromisna možnost nakazuje tretje ime, ki ga najdemo med petimi prijavljenimi kandidati. To je Boštjan Vasle, trenutno vršilec dolžnosti direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Vasleta so danes kot kompromisno rešitev že omenjali nekateri vodje poslanskih skupin, denimo Franc Jurša iz Desusa in Maša Kociper iz SAB, glede na to, da se ni mogoče poenotiti o njihovih prvih izbirah. Tudi v Novi Sloveniji in SMC Vasleta ne zavračajo in bi se bili pripravljeni z njim sestati.
Oglasil se je Franc Križanič
Danes je na svojem Facebook profilu novico o tem, da socialdemokrati podpirajo Boštjana Vasleta za guvernerja Banke Slovenije oglasil tudi nekdanji finančni minister in nekdanji vidni član SD Franc Križanič. Spodaj objavljamo celoten zapis.
"Spoštovani,
Oglašam se v zvezi s šokantno novico, da Socialna demokracija podpira magistra Boštjana Vasleta kot kandidata za guvernerja Banke Slovenije. Magister Boštjan Vasle je bil direktor UMAR-ja že v času delovanja socialdemokratske vlade in je pred vsakim sklepanjem proračuna sistematično poslabševal gospodarske napovedi. Po zlomu socialdemokratske vlade (protagonist tega zloma je ta mesec sedel na sestanku Trilaterale v veliki dvorani hotela Union) je magister Boštjan Vasle nadaljeval s politiko slabih napovedi, ki so se dve leti, v recesiji 2012 in 2013, tudi samouresničevale. Ta recesija je bila v celoti slovenskega izvora, dejavnost magistra Boštjana Vasleta in drugih pa lahko pojmujemo kot izvajanje »Doktrine šoka«. Gre za strategijo, prva je o njej pisala Naomi Klein, izkoriščanja dejanske ali namišljene krize, da se izvedejo neoliberalistične reforme; to je da se odpravi socialno državo, zmanjša obdavčenost premožnih ter razproda državno premoženje. V vzdušju splošne krize so državljanke in državljani pod takim fizičnim in čustvenim pritiskom, da ne morejo vzpostaviti učinkovitega odpora.
Posledice neoliberalne revolucije 2012 – 2013 lahko še po petih letih vidimo v poceni prodajah slovenskih podjetij in bank (ne le državnih pač pa tudi privatnih), v zdravstvu (pomanjkanje usposobljenega kadra), v šolstvu (upadanje števila vpisanih na terciarno izobraževanje) in v znanstveno-raziskovalnem delu (investicije v R&D se sistematično zmanjšujejo)".
