Zakaj EU ne opravi svojih nalog in zaščiti človekovih pravic ljudi, ostaja neodgovorjeno vprašanje, je pretekli teden dejal Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenije. Nevladne organizacije in kolektivi, ki se zavzemajo za človekove pravice in spoštovanje pravne države, so slovenske oblasti ponovno pozvali k spoštovanju domačega prava in mednarodnih obveznosti ter k humanitarnim rešitvam trenutne situacije, v kateri so se znašli begunci in migrantke na Balkanu. Mednarodna organizacija za človekove pravice je poleti 2018 pripravila poročila o policijskem nasilju na Hrvaškem in onemogočanju ljudem, da bi zaprosili za mednarodno zaščito v Sloveniji. Njeni raziskovalci so bili ponovno na terenu v BiH pred dobrim mesecem dni. "Situacija se ni izboljšala," je povedal Blaž Kovač. "Slovenija, ko vrača ljudi brez odločb in brez presoje o varovalkah, ki jih predpostavlja načelo nevračanja, ki naj bi zaščitilo ljudi pred nehumanim ravnanjem, soprispeva k stanju na Hrvaškem in v BiH." Dodal je, da tudi če drži, da slovenska policija ne ravna grdo, se njena odgovornost ne konča, ko ljudi brez odločbe preda hrvaški policiji, nato pa miži na obe očesi. "Prepoved mučenja je absolutna. Zato se mora policija opredeliti do zatrjevanj oseb, da bi jim bile lahko na Hrvaškem kršene človekove pravice," je pojasnil.
"Najprej so mu naročili, naj preplava Kolpo nazaj na Hrvaško."
Sodišče: vračanje na Hrvaško brez odločbe je protiustavno
V Delovni skupini za azil, ki deluje v okviru Ambasade Rog, so hkrati opozorili na še nepravnomočno sodbo upravnega sodišča, v kateri je prvič odločeno, da je bilo vračanje, ki ga je slovenska policija izvedla na podlagi sporazuma s Hrvaško, nezakonito in protiustavno. Notranje ministrstvo trdi, da je prav s tem, ko so ti postopki določeni v sporazumu s Hrvaško, "zagotovljena tudi zakonitost vračanja". Vendar nevladne organizacije že leto in pol opozarjajo, da je sporazum v nasprotju s pravnimi standardi, saj ne omogoča učinkovitega pravnega sredstva zoper odločitve policije. To je sedaj potrdilo tudi prvostopenjsko sodišče, ki je ugotovilo, da bi policija morala izdati odločbo o vračanju, na katero bi se oseba morala imeti možnost pritožiti. To zahteva tako slovenska zakonodaja kot mednarodno pravo. Ker do tega ne prihaja, je osebam odvzeta pravica, da bi dokazale, da bodo na Hrvaškem zelo verjetno žrtve nečloveškega in poniževalnega ravnanja. Vračanje na Hrvaško sta zaradi grožnje nehumanega ravnanja hrvaških oblasti do zdaj preprečili že švicarsko in italijansko sodišče.
Varuh: zaskrbljujoče postopanje
Prav na problematičen manko preverljivosti in nadzora nad individualno policijsko obravnavo oseb na meji je lani februarja opozoril tudi urad varuha človekovih pravic. Z urada, ki ga sedaj vodi Peter Svetina, so nam ta teden pojasnili, da ocenjujejo kot spodbudno, da je policija konec oktobra lani policijskim postajam razdelila nove brošure o pravicah tujcev in možnosti zaprositi za mednarodno zaščito v več svetovnih jezikih. S tem naj bi se zagotovilo obveščenost oseb, pa tudi to da policisti opravijo svojo dolžnost, da osebam, ki bi lahko bile preganjane, povedo, da lahko v Sloveniji zaprosijo za mednarodno zaščito. Na uradu varuha za človekove pravice dodajajo še, da so jim na notranjem ministrstvu zagotovili, da policisti vsako osebo obravnavajo individualno in ji tudi izdajo individualne akte, kot je denimo plačilni nalog zaradi nezakonitega prestopa meje. "A iz nadaljnjih utemeljitev ministrstva za notranje zadeve je mogoče razbrati, da pogovori vendarle ne potekajo vedno individualno," opozarjajo na uradu varuha. Individualna obravnava prosilcev za azil je temeljno načelo mednarodnega prava in prava človekovih pravic. Varuhu so na notranjem ministrstvu odgovorili, da "v primeru obravnave večje skupine oseb, ki so potovali večji del poti skupaj, se lahko zapiše tudi skupni uradni zaznamek, izjemoma pa se zaradi objektivnih okoliščin postopka lahko zgodi, da se uradnega zaznamka tudi ne zapiše". To varuh ocenjuje kot zaskrbljujoče. "Poudarjamo, da če takšnih zapisov ni, naknadno ni mogoče preverjati, kakšen je bil policijski postopek s posameznim tujcem,“ so zapisali. Notranje ministrstvo je v svojih odgovorih varuhu po eni strani pojasnilo, da zakonodaja od policije ne zahteva "obveznega pisanja uradnih zaznamkov", a da že obstoječa urejenost postopkov zagotavlja ustrezne standarde. Pri varuhu opozarjajo še, da pojasnila notranjega ministrstva nakazujejo tudi, da se evidenc o tujcih, ki vstopijo v državo, sedaj ne vodi redno niti se vsi relevantni podatki o ljudeh vedno ne ugotavljajo.
Potrebujemo humanost ne represije
Na notranjem ministrstvu so nam sicer potrdili, da je minister odredil "redni nadzor nad spoštovanjem človekovih pravic v postopkih policije z migranti, ki nezakonito prestopijo mejo". Nadzor je izvedel direktorat za policijo. "Kršitve človekovih pravic v nadzoru niso bile ugotovljene," pravijo na ministrstvu. Minister je julija izdal tudi usmeritve, da policija "jasneje opredeli postopek, če ima tujca v postopku mešana slovensko-hrvaška policijska patrulja". Po zagotovilu ministrstva, je policija usmeritve realizirala. Prav tako na notranjem ministrstvu poudarjajo, "da slovenska policija na Hrvaško ne vrača prosilcev za mednarodno zaščito" in da "v Sloveniji ne odrekamo pravice do mednarodne zaščite".
