Migracijska politika EU, mejne politike Srbije in Hrvaške ter politično motivirano ravnanje policije Republike srbske, ki ima določeno avtonomijo ravnanja znotraj BiH, pomenijo, da se več tisoč ljudi na begu znajde na ozemlju BiH na območju Federacije v humanitarno vse težjih pogojih. Zima je pred vrati, lokalne oblasti pa so razpete med obupnimi poskusi dejanj protesta zaradi nepravičnega prelaganja odgovornosti nanje in med zagotavljanje minimalnih življenjskih pogojev za državljanke, begunce, prebivalce in migrantke.
Ta teden je tako operativna skupina, ki jo je ustanovila vlada unsko-sanskega kantona v Federaciji BiH, za koordinacijo aktivnosti na področju migracij odločila, naj se centra Bira v Bihaću in Miral v Veliki Kladuši, ki ju sedaj z denarjem EU vodi Mednarodna organizacija za migracije Združenih narodov, spremeni v centra zaprtega tipa. Postala bi dejanska zapora, vhod in izhod bi bil ljudem prepovedan z eno izjemo - ljudje bi lahko odšli iz centrov, če bi želeli "poskušati preiti mejo s Hrvaško". Danes je lokalne oblasti pozvala, naj tega ne naredijo, Mednarodna organizacija za migracije. Ta že sedaj ne sodeluje v taborišču Vučjak nad Bihaćem, ki so ga vzpostavile občinske oblasti v sodelovanju z lokalno pisarno Rdečega križa. Mednarodna skupnost razmere tam označuje za neprimerne in nečloveške že od samega začetka, ko se je taborišče junija vzpostavilo.
V četrtek pa so tudi drugi dan plenarnega zasedanja evropskega parlamenta začeli z razpravo o razmerah za migrante v BiH. Nemški EU-poslanec Dietmar Köster je opozoril, da "mora Hrvaška prenehati s kršitvami prava EU in mednarodnega prava, ki se dogajajo s push-backi". "EU mora od Hrvaške zahtevati, da lokalna policija preneha s svojim nasiljem," je dejal poslanec evropske poslanske skupine Socialistov in demokratov.
Push-backi so nezakonita vračanja ljudi čez mejo brez spoštovanja njihovih človekovih pravic in mednarodnih standardov, da lahko oseba zaprosi za mednarodno zaščito. Hrvaška policija nezakonita vračanja izvaja s silo in prek zelene meje, z nedovoljenimi vstopi na ozemlje BiH, v nasprotju z bilateralnim sporazumom, ki ga ima Hrvaška sicer sklenjenega z BiH. Ta bilateralni sporazum je podoben sporazumu med slovensko in hrvaško policijo o vračanjih oseb, ki nedovoljeno prestopijo državno mejo. Kljub pravni podlagi, ki jo sporazum daje slovenski policiji za njeno sodelovanje s hrvaško, pa je sporazum v nasprotju z mednarodnimi standardi, saj ne zagotavlja, da bi ljudje na begu lahko vložili učinkovito pravno sredstvo zoper ravnanja policije. Mednarodno pravo še posebej izrecno prepoveduje verižna vračanja čez meje več držav in množična vračanja ljudi brez individualne obravnave.
