

Vodstvo podjetja BSH Hišni aparati Nazarje je s sindikatom aprila letos podpisalo dogovor, v katerem so določili kriterije, po katerih so delavci upravičeni do izplačila zneska za poslovno uspešnost družbe. Med drugim iz dogovora izhaja, da so kriteriji vezani na prisotnost posameznega delavca na delovnem mestu na način, da se izplačilo niža zaradi odsotnosti delavca tako iz zdravstvenih razlogov kot zaradi porodniške oziroma očetovskega dopusta. Prvo merilo, ki določa višino izplačila zneska za poslovno uspešnost družbe, je število dni odsotnosti, drugo pa število večkratnih odsotnosti. Eden od zaposlenih, ki je menil, da bi lahko šlo za diskriminacijo, se je zato obrnil na urad zagovornika načela enakosti.
"Za zmanjševanje absentizma imajo delodajalci na voljo vrsto nediskriminatornih spodbud"
"Z zagovornikom se ne strinjamo"
Tudi zaradi tega na naša vprašanja niso bili pripravljeni odgovoriti. Zapisali so, da je ugotovitev o diskriminatornih kriterijih "mnenje zagovornika načela enakosti, s katerim se v podjetju ne strinjamo. Imamo različna mnenja, zato postopek v navedeni zadevi še ni končan. Zato trenutno na vaša vprašanja ne moremo odgovoriti." Četudi je njihov odgovor pričakovan, pa je nekoliko nenavaden in hkrati pomenljiv odgovor sindikalista v podjetju Aleša Klopčiča, ki je predstavnik Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije (SKEI). Potrdil je, da je omenjeni dogovor podpisal, in na naša vprašanja odgovoril le: "Vodstvo podjetja vam je podalo odgovor, da zadeva še ni rešena, zato do dokončne odločitve ne podajam izjav."
Volja delodajalca
"Tovrsten način delitve zneska za poslovno uspešnost ni nič nenavadnega, je pogost model. Ne nazadnje je poslovna uspešnost vezana na delovno uspešnost delavcev, kljub temu pa se težko opredelim do zagovornikovega stališča, saj primera vsebinsko ne poznam." Tako nam je odgovorila predsednica SKEI in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič, potem ko smo jo povprašali, ali se ji ne zdi nenavadno, da sindikati podpisujejo tovrstne dogovore. Dodala je, da izplačilo delovne uspešnosti ni zakonsko opredeljeno, odvisno je od dobre volje vodstva podjetja. Jerkičeva pravi: "Očitno pa ni povsem jasno, ali gre za diskriminacijo ali ne, sicer primer ne bi končal na sodišču."
Za zmanjševanje absentizma so na voljo nediskriminatorne spodbude
In na podlagi česa v uradu zagovornika načela enakosti menijo, da so kriteriji diskriminatorni? Ti so sicer oblikovani nevtralno in veljajo za vse delavce, so zapisali, a dodali: "Njihov učinek pa je lahko tak, da dejansko določene delavce s specifičnimi osebnimi okoliščinami, bolezen, nosečnost, porodniška, na katere ti ne morejo vplivati, postavi v slabši položaj." In sicer dobijo nižji odstotek izplačila poslovne uspešnosti, pa čeprav, kot nadalje pišejo, gre za nagrado vsem zaposlenim, pod pogojem, da je družba poslovno uspešna, in ne za nagrado posameznemu delavcu, ki bi bila sorazmerna njegovemu prispevku k poslovni uspešnosti družbe.
Ob tem je sicer družba BSH v pojasnjevanju zagovorniku, kot izhaja iz poročila, zatrjevala, da več k poslovni uspešnosti prispeva delavec, ki dela efektivno. Zagovornik pa meni, da zgolj prisotnost delavca na delu ni kazalec njegove uspešnosti. Zagovornik Miha Lobnik doda še, da delodajalci ne smejo razlikovati delavcev: "Bonus se mora razdeliti na način, ki bo dostopen vsem zaposlenim, ne glede na njihove bolezni ali bolezni njihovih otrok. Za zmanjševanje absentizma imajo delodajalci na voljo vrsto drugih, nediskriminatornih spodbud."