Po besedah poslanca Zvonka Černača bi odločanje v danih razmerah imelo dolgoročne negativne posledice za državo in ljudi ter bi povzročilo veliko škodo. Če bo referendum izveden, SDS v kampanji ne bo sodelovala.
Kot je danes v izjavi za javnost v Ljubljani pojasnil Černač, je politično delovanje v zvezi s tem projektom oz. verodostojnost pred začetkom uradne kampanje glede posvetovalnega referenduma o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2) močno omajano. "Referendumsko vprašanje se je zmanipuliralo, vladajoča koalicija, ki nosi največjo odgovornost, pa ni enotna," je poudaril Černač.
V SDS menijo, da bi imelo odločanje v teh razmerah dolgoročne negativne posledice tako za državo kot za ljudi in bi povzročilo velikansko škodo, ki je nobena vlada v prihodnosti ne bi mogla popraviti.
Do danes po poslančevih besedah volilnega računa še vedno ni odprla nobena od treh koalicijskih strank. V SDS so to naredili, a bodo račun zaprli, je napovedal in koalicijo pozval, da prekliče referendum. Če bo do njega prišlo, SDS v referendumski kampanji ne bo sodelovala, je bil jasen.
V parlamentarnih strankah podpora umiku referenduma o Jeku 2
Parlamentarne stranke se po zadnjih dneh, ko so v medijih odmevale negativne zgodbe v zvezi s posvetovalnim referendumom o drugem bloku krške nuklearke (Jek 2), strinjajo, da velja referendum preklicati. Med razlogi za to navajajo pomanjkljivo informiranost volivcev. V Levici so bili sicer proti referendumu že prej.
Poslanska skupina SD je danes že vložila zahtevo za sklic kolegija predsednice DZ, ki bi razpravljal o tem, kakšne so možnosti za preklic posvetovalnega referenduma o Jeku 2, je danes novinarjem v DZ dejala podpredsednica SD Meira Hot. Sejo pričakujejo najpozneje v sredo, saj naj bi bilo treba referendum preklicati do začetka referendumske kampanje, to je do petka.
Kot je utemeljila, so se za to odločili, ker je izvedba referenduma v zadnjih tednih sprožila številne polemike glede informiranosti javnosti, posebej, ker številke, povezane s projektom, še vedno niso znane. Kot je spomnila, je tudi zakonodajnopravna služba DZ opozorila, da je referendumsko vprašanje sugestivno.
V Levici že ves čas nasprotujejo izvedbi referenduma
Hot je namignila tudi na nedavno predvajanje posnetka na TV Slovenija glede usklajevanj parlamentarnih strank glede vrstnega reda sprejemanja resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije in odloka o razpisu referenduma o Jeku 2. Ob tem je branila poslansko skupino SD, ki da je v zvezi s tem vprašanjem takrat podprla postopkovni predlog Levice, da se pred odločitvijo za referendum pridobi mnenje zakonodajnopravne službe. Je pa predsednica DZ takrat razpolagala z različnimi pravnimi mnenji, je spomnila poslanka SD.
Nataša Sukič iz Levice je medtem ponovila, da v njihovi stranki že ves čas nasprotujejo izvedbi referenduma. Glede današnjega preobrata s strani SDS je dejala, da so se v trenutni zagati v veliki meri znašli ravno zaradi te stranke, ki je bila ena od "glavnih protagonistk v jedrski koaliciji DZ in je pogojevala tudi vsebine tega zavajajočega referendumskega vprašanja".
"Zdaj, ko ugotavlja, da se je javno mnenje vznemirilo ob razkritju nekaterih informacij in po današnji anketi, ki jasno kaže, da 60 odstotkov ljudi pač meni, da nimajo dovolj informacij, kar mi ves čas trdimo, se pa očitno umikajo nazaj," je podčrtala.
Po njenem mnenju vsa razkritja iz preteklih dni povzročajo nezaupanje, nelagodje in zmedo. "Mogoče je pa prav, da v takem razgretem vzdušju dejansko stopi jedrska koalicija v celoti korak nazaj in prespi zadevo ter ugotovi, da čas še ni zrel za referendum," je dodala Sukić. V Levici bodo sicer vztrajali pri izvedbi referenduma, ampak takrat, ko bodo znane vse informacije o projektu, kar je zapisano tudi v koalicijski pogodbi, je sklenila.
"Tako zasnovanega referenduma se nihče razumen sploh ne more udeležiti"
Nestrinjanje z izvedbo referenduma je danes vnovič izrazila tudi nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek. Ocenila je, da predlagatelji referenduma o Jeku 2 volivce postavljajo pred zgodbo, ki je polna zavajanj in resnih manipulacij, pa tudi, da je referendumsko vprašanje najbolj vzorčen primer sugestivnega vprašanja, ki vprašanemu že v vprašanju vsiljuje odgovor, kako naj glasuje.
"Tako zasnovanega referenduma se nihče razumen sploh ne more udeležiti, razen tako, da glasuje proti," je prepričana.
Odločitev SDS, ki predlaga preklic referenduma, je medtem označila kot politično perverzno. "Kot da niso glavni kuharji, ki z referendumsko večerjo nimajo prav nič skupnega - ne pri vsebini resolucije in ne pri vsebini in obliki vprašanja. Pa čeprav so jo prav sami poprali, solili in zamešali," je poudarila.
V SDS so namreč danes predlagali preklic posvetovalnega referendum o izvedbi projekta Jek 2, ki ga je DZ potrdil za 24. november.
Razmere se morajo najprej umiriti
Kot menijo v SDS, se morajo razmere zdaj najprej umiriti. "Ko se bo stanje izčistilo in ko bo prevzela odgovornost vlada, ki se bo zavedala strateškega pomena nadaljnje rabe nuklearne energije za proizvodnjo električne energije, in sicer v miroljubne namene, pa bomo predlog za izvedbo referenduma vložili ponovno," je še pojasnil Černač.
V SDS so januarja vložili predlog za posvetovalni referendum, saj gre pri Jeku 2 za izjemno pomembno odločitev, tudi z vidika stroškov, zato takšne odločitve po mnenju SDS ni mogoče sprejeti brez ustreznega zaupanja javnosti, je dejal. Po njihovem predlogu bi volivce vprašali, ali so za to, da Slovenija zagotavlja stabilno in cenovno dostopno oskrbo z električno energijo prek uporabe nuklearne energije z izgradnjo Jeka 2 in manjših modularnih jedrskih reaktorjev.
Vox populi: Podpora gradnji Jek 2 upadla
Gradnjo drugega bloka nuklearke (Jek 2) bi podprlo 59,4 odstotka vprašanih, kaže oktobrska anketa Vox populi za časnik Dnevnik, potem ko je bila podpora januarja 68,6-odstotna. Odgovarjanje na dejansko referendumsko vprašanje je prineslo več neopredeljenih. Da nimajo dovolj informacij o gradnji Jeka 2, je odgovorilo več kot 64 odstotkov vprašanih.
Časnik je anketirance tako kot januarja najprej vprašal, ali bi se strinjali z gradnjo Jeka 2. Pritrdilo je 59,4 odstotka vprašanih (januarja 68,6 odstotka), proti jih je bilo 26,7 odstotka (januarja 21,1 odstotka), neodločenih je bilo 13,9 odstotka (januarja 10,3 odstotka).
Pri Dnevniku pravijo, da je rezultat pričakovan. "Referendumska kampanja se krepi, v nasprotju z januarjem 2024 so v javnosti bolj prisotni pomisleki o ekonomski smotrnosti tega projekta in tudi opozorila, da o njem ne bi smeli odločati na referendumu, ker za kvalificirano odločanje volilcev ni na voljo dovolj informacij o načrtovanem projektu. Rezultati javnomnenjske ankete Vox populi potrjujejo, da so ta opozorila zelo utemeljena," so zapisali.
Katere informacije najbolj pogrešajo?
Nato so anketirance soočili z dejanskim referendumskim vprašanjem - ali podpirajo izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo. Za je bilo 55,7 odstotka vprašanih, proti 17,4 odstotka in neodločenih 26,9 odstotka.
"Križanje podatkov iz odgovorov na obe vprašanji potrjuje, da sugestibilno referendumsko vprašanje zmede predvsem nasprotnike nove jedrske elektrarne in okrepi tabor tistih, ki ne vedo, na katero stran se postaviti v polemikah o Jek 2," komentira časnik.
Dodaja, da je to vprašanje učinkovalo tako, da so anketiranci, ki so še pred nekaj minutami izrazili nasprotovanje Jeku 2, po novem prešli med neopredeljene, "saj smo z referendumskim sugestibilnim vprašanjem omajali njihovo začetno nasprotovanje".
Da lahko zase trdijo, da imajo dovolj informacij o načrtovani gradnji Jeka 2, je odgovorilo 27,1 odstotka vprašanih, da tega ne morejo, jih je odgovorilo 64,4 odstotka, da ne vedo, pa 8,4 odstotka.
Pri vprašanju, katere informacije najbolj pogrešajo, je med ponujenimi možnostmi največ odgovorov dobilo financiranje (50,2 odstotka), sledili so okoljski vidiki (25,5 odstotka), časovni okvir (23,5 odstotka), tehnični vidiki (22,4 odstotka), javna podpora in politični vidiki (10,9 odstotka) ter regulativni in pravni vidiki (9,1 odstotka).
Podpora gradnji drugega bloka je najvišja med volilci NSi, SDS, SD in Gibanja Svoboda - v vseh treh primerih je gradnji naklonjenih več kot 60 odstotkov volilcev teh strank, čeprav tudi ti volilci le v tretjinskih (ali še nižjih) deležih odgovarjajo, da imajo dovolj informacij o projektu. Samo volilci Levice so drugemu bloku prevladujoče nenaklonjeni, medtem ko so volilci zelene stranke Vesna v svojem odnosu do Jeka 2 razdeljeni na pol.
Anketa je bila izvedena med 14. in 16. oktobrom na vzorcu 700 vprašanih.
Predlog so nato umaknili, ker so se vse parlamentarne stranke, tudi Levica, na sestanku pri premierju Robertu Golobu strinjale, da se referendum izvede. Koalicija sicer ni podprla predloga SDS, da bi bilo glasovanje skupaj z evropskimi volitvami.
"Seveda smo v SDS kot stranki dialoga in povezovanja pričakovali, da se bodo tudi poslanske skupine koalicije pri tem vprašanju poenotile in da bomo sprejeli neko odločitev, ki bo sprejemljiva za vse," je dejal in dodal, da je na usklajevanjih koalicija predlagala spremembo referendumskega vprašanja, da bi vanj vključila tudi resolucijo o miroljubni rabi jedrske energije.
"To je navadna manipulacija in zavajanje"
"Ker je ta dodatek, če poenostavim, pomenil neko formalno težavo, je izpadel ... V zadnji oddaji Tarča na TV Slovenija so pa običajna usklajevanja parlamentarnih strank prikazana kot skriti dogovori z namenom izničenja volje volivcev, češ da s tem, ko je parlament v resoluciji že potrdil slovensko energetsko prihodnost z Jekom 2, odločanje na referendumu ne bo imelo nobene teže. To je navadna manipulacija in zavajanje," pravi Černač.
Tudi Gibanje Svoboda za umik referenduma o Jeku 2
V Gibanju Svoboda podpirajo preklic posvetovalnega referenduma o drugem bloku krške nuklearke (Jek 2), sta v današnji izjavi za javnost povedala minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter vodja poslanske skupine Svobode Nataše Avšič Bogovič. Ravnanje SDS, ki se je danes prva zavzela za tovrstno potezo, sta označila za "zavajanje".
Kot je uvodoma pojasnil Kumer, se je danes sestal programski odbor Gibanja Svoboda, ki je sprejel stališče, da stranki predlaga umik referendumske pobude. "Naj ob tem spomnim, da smo v stranki ves čas poudarjali, da je treba projekt Jek 2 voditi preudarno, kot je večkrat napovedal predsednik vlade, da bomo skozi ustrezen zakonodajni okvir preprečili, da ne pride do zlorab in da se ne ponovi zgodba Teša 6," je dodal.
Ravnanje SDS, ki je danes predlagala preklic posvetovalnega referenduma, je označil za "navadno zavajanje ljudi". Kot je spomnil, so prav v SDS januarja podali pobudo za posvetovali referendum, premier Robert Golob pa da je potem z namenom doseči nacionalni konsenz uspel poenotiti politične stranke.
Gibanje Svoboda se bo zdaj po Kumrovih besedah vrnilo k prvotnemu načrtu, da se novembra pripravi izhodišča za zakon v zvezi z Jekom 2, ki bo vključeval potrebne varovalke. Proces priprave zakona bo omogočal tudi sodelovanje javnosti, prav tako bo ta lahko pozneje odločala o sami investiciji, je napovedal. "S tem bomo zagotovili maksimalno možnost transparentnosti in pa seveda tudi zagotavljali demokratični proces," je sklenil.
Avšič Bogovič je medtem zatrdila, da so se januarja, ko so v SDS predlagali posvetovalni referendum, vsi zavedali, da je ta pobuda preuranjena. Ko so se v zvezi s tem poenotili, pa je parlament po njenih besedah "celoten zakonodajni postopek priprave referenduma vodil transparentno, v skladu z zakoni in poslovniki".
Pravno pot umika referenduma o Jeku 2 bo, tako Avšič Bogovič, v torek predstavila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.
Po umiku predloga SDS so nov predlog vložili poslanci Svobode, SDS, NSi, SD in poslanca manjšin. Svoj podpis pod predlog sta umaknila poslanec Svobode Miroslav Gregorič in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek.
Cerar: Referendum o izvedbi projekta Jek 2 bi bilo mogoče preklicati
Posvetovalni referendum o izvedbi projekta Jek 2, ki je razpisan za 24. november, bi bilo po mnenju pravnika Mira Cerarja mogoče preklicati, kot predlagajo v SDS. A to bi moral DZ storiti še pred začetkom uradne referendumske kampanje, ocenjuje Cerar, ki se sicer sprašuje tudi o korektnosti in zakonitosti takšnega referenduma.
Postopka preklica referenduma sicer zakonodaja izrecno ne predvideva, a je upoštevaje pravno logiko in naravo posvetovalnega referenduma po Cerarjevem mnenju to mogoče storiti. A le v primeru, da se to stori še pred pričetkom referendumske kampanje - ta bo sicer uradno stekla v petek - in na način, da se kako drugače ne poseže v pravico državljanov do referenduma, je dekan ljubljanske pravne fakultete pojasnil za STA.
Takšna logika sicer po njegovi oceni ne bi bila vzdržna, če bi referendum predlagali volivci. Ker pa ga je predlagal državni zbor in gre le za posvetovalni referendum, ga je torej po njegovem mnenju v tej fazi še mogoče preklicati.
To bi DZ lahko storil z enakim aktom, kot je bil ta, s katerim so referendum razpisali, in z enako zahtevano večino poslanskih glasov. Hkrati pa bi morali ugotoviti še obstoj zelo utemeljenih razlogov za preklic referenduma, je dodal Cerar.
Ob tem je opozoril, da se pojavljajo dvomi o tem, ali je bil referendum sploh primerno razpisan. Spomnil je na hkratni sprejem resolucije o jedrski energiji in razpisa referenduma o Jeku 2, čeprav tu po njegovi oceni obstaja neskladje. Resolucija namreč predstavlja že neko odločitev DZ o vprašanju, o katerem naj bi se na referendumu izrekali volivci, medtem ko se posvetovalni referendum lahko nanaša samo na vprašanje, o katerem DZ še ni dokončno odločil.
"Če se ugotovi, da je prišlo do nasprotja, kar očitno do neke mere je, je še toliko bolj smiseln razmislek o tem, ali je tak referendum še korekten," je poudaril Cerar in dodal, da je tudi referendumsko vprašanje lahko nekoliko zavajajoče.
Zdaj so sicer na potezi poslanci in strokovne službe DZ, ki bodo morali ovrednotiti, ali so razlogi za preklic referenduma podani, je še dodal Cerar.
DZ je maja sprejel predlog o razpisu referenduma, po katerem se bo referendumsko vprašanje glasilo: "Ali podpirate izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?" Po odloku o razpisu referenduma, sprejetem 10. oktobra, bo glasovanje 24. novembra. Državna volilna komisija je že sprejela akte za izvedbo referenduma, po katerim se bo med drugim referendumska kampanja začela v petek, 25. oktobra.
