V Premogovniku Velenje okoli 200 zaposlenih preveč

Edino s preventivnimi ukrepi lahko premogovnik in HTZ rešimo pred insolventnostjo - z njimi moramo začeti danes. Tako pisanje zaposlenim začenja poslovodstvo Premogovnika in invalidskega podjetja HZT Velenje. O težavah v rudniku je bilo neuradno slišati že nekaj časa. Da ni dovolj premoga za nemoteno delovanje obeh šoštanjskih termoelektrarniških blokov ter da so težave s plačili delavcev. A pred volitvami takšne novice niso uradno prišle v javnost. Zdaj pa poslovodstvo v pismu odkrito zapiše, da imajo v tem trenutku 200 zaposlenih preveč.
"Za nami je zelo zahtevno leto - ne le pri poslovanju, ampak tudi na proizvodnem področju. Številni zastoji, neizdelane proge, nepredvideni dogodki so povzročili dodatni izpad proizvodnje, kar se sicer še ne bo toliko poznalo v tem letu, saj bomo primanjkljaj nadomestili z višjo kurilno vrednostjo od napovedane (kljub temu nam zmanjka za mesec dni proizvodnje, kar ob proizvodnji 300.000 ton predstavlja skoraj 9,5 milijona evrov manj prihodkov!), se bo pa toliko bolj v prihodnjem in leta 2020, ko ne bomo imeli pripravljenih dovolj odkopnih polj za zagotovitev normalne proizvodnje. Če bo izdelava prog šla naprej s tem tempom kot v zadnjih letih, bomo že v prihodnjih dveh letih padli krepko pod tri milijone ton nakopanega premoga, kar pomeni, da se nam bodo stroški enormno povišali - iz česar sledi, da imamo v tem trenutku približno 200 zaposlenih preveč," piše v pismu.

Slabo. A kaže na še slabše

Poslovodstvo ocenjuje, da bo Premogovnik Velenje leto zaključil s 4,2 milijona evrov izgube. "Veliko večji problem kot napovedan slab rezultat poslovanja v letu 2018, ki je odraz težav v proizvodnji, so projekcije poslovanja v prihodnjih letih. Te kažejo, da predvideni stroški močno presegajo naše zmožnosti."

Nagrada tistim, ki se do konca tedna odločijo za upokojitev

Poleg cenejših rešitev pri nabavi materiala in storitev uprava računa predvsem na znižanje stroškov dela. "Kot eno od možnih kombinacij smo v projekcijah uporabili znižanje plač za pet odstotkov in plačevanje premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v prihodnje v višini 50 odstotkov. Od socialnih partnerjev pričakujemo veliko mero konstruktivnosti in zavedanja, da se ne pogovarjamo o enkratnih dogodkih, temveč govorimo o dolgoročnem zagotavljanju socialne varnosti zaposlenih," so zapisali. V mislih imajo tudi mehke metode odpuščanja. "Če bodo svojo namero o upokojitvi izrazili do 30. novembra in sklenili sporazum o upokojitvi do 15. decembra, z datumom upokojitve najkasneje do 1. januarja 2019 oziroma po prejemu potrebne dokumentacije od pristojnih institucij, jim poleg pripadajoče odpravnine ob upokojitvi ponujamo dodatna finančna sredstva." Hkrati pa ob tem grozeče poudarjajo, da vsak od poslovodstva predlagani ukrep, ki se ne bo izvedel, nujno potrebuje alternativo v enaki predvideni višini oziroma znesku.

Na znižanje plač ne pristanejo

Ta stavek je med rudarje dodatno vnesel nemir, saj so nekateri zdaj tiste, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, začeli gledati še bolj postrani. Spet drugi - in teh je največ - so odločni, da "svojih procentov" ne dajo, saj so težko prisluženi v plinu, prahu in nasploh nenormalnih pogojih dela v jami. "Ne dovolimo več posega v plače. To smo storili že prevečkrat. Če se poslovanje ne izide, je pač treba dvigniti ceno lignita," je odločen prvi mož največjega sindikata v Premogovniku Simon Lamot.
Uprava vztraja: "Vsi skupaj se moramo zavedati, da manevrskega prostora ni več in da bomo morali vsi zategniti pas ter z združenimi močmi zagotoviti pozitivno poslovanje Premogovnika Velenje in drugih družb v Skupini." In še: "Verjamemo, da z realizacijo ukrepov ne bomo posegli v obstoječo socialno varnost zaposlenih, nasprotno: socialna varnost na dolgi rok bo bistveno večja, kot če ukrepov ne bi realizirali."