V poletni sezoni prejmejo tudi več kot 50 klicev na dan. Kako sploh vreme vpliva na počutje ljudi?

Asja Lednik
23.08.2019 11:14
"Človeštvo je urbaniziralo tudi območja, ki so se jim naši predniki izogibali, ker so bila bolj izpostavljena izrednim vremenskim dogodkom, zato se ne smemo čuditi, da je škode ob izrednih vremenskih dogodkih vedno več."
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Žiga Živulovič Jr.
"Vreme pa imamo v teh dneh, a ne,"
"Ljudje so vreme opazovali in se zanj zanimali že davno v preteklosti, saj so bili od vremena življenjsko odvisni. Že v antiki zasledimo zapise o vplivu vremena in podnebja na življenjski slog ljudi in na zdravje. Še posebej izrazito je bilo to pri kmetovalcih. Opazovali so vreme, dobro so poznali lokalne vremenske znake, po katerih so prilagajali dneve dejavnosti. Poznati so morali podnebne značilnosti posameznih letnih časov, da so izbirali primerne vrste pridelkov in vedeli, kdaj opraviti katero opravilo na polju. Znanje so v ustnem in kasneje tudi pisnem izročilu ohranjali iz roda v rod. O zanimanju za vreme priča tudi množica rekov in pregovorov, ki so vezani na vreme,
Tanja Cegnar
"Sodobna družba je vse bolj optimizirana in vsak večji vremenski odklon lahko zmoti dnevno rutino,"
"Večino časa preživimo v zaprtih prostorih in večinoma ne znamo več opazovati vremena, zato potrebujemo vremenske informacije in napovedi, ki nam pomagajo načrtovati naše dejavnosti. Postali smo mobilnejši in potrebujemo podatke o vremenu na naši destinaciji.

Vreme zanima kmete, podjetnike, gradbenike, vrtnarje ...

"Največ klicev nanjo prihaja v poletni sezoni predvsem s strani kmetovalcev, ki jih zanima, ali bo vreme v prihodnjih dneh primerno za spravilo sena in otave in ali bodo vetrovne in padavinske razmere primerne za škropljenja vinogradov in sadovnjakov,"
Brane Gregorčič
"Takrat je predvsem povezano z načrtovanjem aktivnosti na snegu,
"V poletni sezoni prejmemo tudi več kot 50 klicev na dan, v zimskem času od 10 do 20. Število je seveda odvisno od tipa vremena, ki ga pričakujemo. Kadar je to nestanovitno in hitro spremenljivo, je klicev več kot sicer. Pogosto se ljudje najprej sami informirajo o pričakovanem vremenu s pomočjo svetovnega spleta, posebej kadar se napovedi iz različnih virov med seboj razlikujejo pa povprašajo še nas za strokovno mnenje." 

Zaradi vremena ne zbolimo, vreme je lahko sprožitelj bolezenskih težav

"Na vpliv okolja, katerega sestavni del je tudi vreme, se ljudje neprestano prilagajamo. Ta proces se nenehno dogaja in poteka samodejno, tako se ga večinoma niti ne zavedamo. S težavami ob prilagajanju se srečujemo, ko so odkloni od običajnih vremenskih razmer veliki ali pa so spremembe velike, torej zahtevajo večjo prilagoditveno odzivnost. S težavami se srečujemo tudi takrat, ko je telo zaradi različnih vplivov že tako oslabljeno ali preobremenjeno, da se težje prilagaja. Tako imajo težave najpogosteje kronični bolniki, ljudje v fazi okrevanja, pa tudi ljudje v zgodnji življenjski dobi in starostniki, ko je sposobnost telesa za prilagajanje še ni razvita oziroma je že oslabljena.
"Pri kroničnih bolnikih zasledimo okrepitev bolezenskih znakov. Vsi poznamo koga, ki trdi, da na osnovi svojih zdravstvenih težav lahko napove, da se bo vreme spremenilo. V splošnem velja, da ne zbolimo zaradi vremena, vreme je lahko sprožitelj bolezenskih težav ali pa okrepi že obstoječe težave, ki se jim morda niti ne zavedamo. Značilne so bolečine na mestih že zaceljenih poškodb in fantomske bolečine (občutek bolečine na delu telesa, ki ga nimamo več). Pogoste so težave z zbranostjo, motnje spanja, ob določenih vremenskih razmerah so pogostejši glavoboli in migrene, hitreje se utrudimo, alkohol in druge psihoaktivne snovi imajo ob določenih vremenskih razmerah nekoliko večji učinek. Pogost je tudi vpliv na razpoloženje, ki se lahko kaže kot nerazpoloženost, razdražljivost, potrtost. Ljudje se odzivamo različno, odvisno od tega, kje so naše šibke točke in najmanjša odpornost,"

Ne smemo se čuditi, da je škode ob izrednih vremenskih dogodkih vedno več

"Ker je vse več urbaniziranega okolja, skokovito naraščajo tudi škode, ki jo povzroči posamezne intenziven vremenski dogodek. Človeštvo je urbaniziralo tudi območja, ki so se jim naši predniki izogibali, ker so bila bolj izpostavljena izrednim vremenskim dogodkom, zato se ne smemo čuditi, da je škode ob izrednih vremenskih dogodkih vedno več."
"Pogostost in trajanje posameznih vremenskih tipov se spreminja in se bo tudi v prihodnje. Najbolj očitna sprememba bodo pogostejši, intenzivnejši in daljši vročinski valovi. Zaradi višje temperature, daljših sušnih obdobij in večjem deležu padavin v obliki močnih nalivov, lahko pričakujemo tudi več suš – predvsem v toplem delu leta. Ob intenzivnejših padavinskih epizodah pa nas bodo lokalno ogrožale poplave."

Spremembe bodo vplivale tudi na naša življenja

Vročinski valovi so že dolgo prepoznani kot pomemben javnozdravstveni problem. Najbolj ogrožen sektor bo kmetijstvo, med bolj ranljive spadajo tudi energetika, vodno gospodarstvo, promet, zdravje, a očitne spremembe se bodo dogajale v ekosistemih, kar bo seveda vplivalo tudi na naša življenja, predvsem kot grožnja kakovosti našega življenja. Ob koncu naj dodam, da sprememb, ki se dogajajo v podnebnem sistemu ne moremo in ne smemo obravnavati ločeno od drugih okoljskih problemov, kot je na primer onesnaževanje okolja ali vse večje krčenje naravnega okolja zaradi pospešenega širjenja urbanizacije in infrastrukture."  
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta