Darja Kocbek
Podjetja otrokom in mladostnikom v otroških in mladinskih revijah oglašujejo predvsem sladkarije, sladke pijače, peciva in žita za zajtrk, je pokazala študija, ki so jo naredili v Inštitutu za nutricionistiko. Katera živila podjetja oglašujejo, je pomembno. Raziskave namreč potrjujejo, da so otroci bolj naklonjeni prehranskim izdelkom in blagovnim znamkam, ki so jim izpostavljeni v različnih oglasih. Če so otroci pretežno izpostavljeni oglaševanju živil z manj ugodno hranilno sestavo, na primer živil z visoko količino sladkorja, maščob ali soli, ima to lahko negativne posledice na oblikovanje njihovih prehranjevalnih navad v kasnejših obdobjih življenja. Dokazano je tudi, da so otroci, ki imajo prekomerno telesno težo v otroštvu, tudi v odrasli dobi izpostavljeni večjemu tveganju za debelost in druge kronične nenalezljive bolezni, opozarjajo v Inštitutu za nutricionistiko.
Sadje, zelenjava ... Tega ni v oglasih
"Žita za zajtrk pa tudi brezalkoholne pijače, kot so oranžade, ledeni čaji, kole in podobno, lahko vsebujejo kar precej sladkorja, zato je dobro, da ta podatek preverimo v tabeli hranilnih vrednosti na označbi živila. Če je med sestavinami omenjen sladkor, to pomeni, da je bil živilu dodan," svetuje raziskovalka Živa Lavriša.
Ozaveščanje o zdravi prehrani
V EU je v pripravi prenova direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, vendar se ta nanaša predvsem na oglaševanje na televiziji. "Ob tem pa nam problem uhaja iz klasičnih medijev v digitalni svet, kjer je stanje veliko bolj neurejeno in nemogoče je ukrepati znotraj posamezne države, saj so digitalni oglasi globalni," opozarja Mojca Gabrijelčič Blenkuš. Ozaveščanje o zdravi prehrani je po njenih besedah pomembno, dokazano pa je, da je bolj pomembno ustvarjati okolja, ki podpirajo zdrave odločitve. (kod)
Otroci ne ločijo
Raziskovalka Živa Lavriša nam je pojasnila, da v okviru raziskave, ki so jo izvedli lani, niso našli niti enega oglasa za živila z ugodno prehransko sestavo, leta 2013 so jih našli šest. So pa lani našli manj različnih oglaševalskih tehnik, kjer je oglaševanje prehranskih izdelkov vključeno v različne zabavne vsebine in igre. Tovrstno oglaševanje je kritično predvsem za mlajše otroke, ki ne ločijo med oglaševalskimi in uredniškimi vsebinami. (kod)
Za razvoj novih živilskih izdelkov z izboljšano sestavo
Prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) nam je pojasnila, da smo v Sloveniji do zdaj za omejevanje trženja hrane otrokom največ naredili s prenosom in prilagoditvijo prehranskega profila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Ta profil je prvič omogočil jasne razmejitve med tem, katero od živil je primerno za trženje otrokom in katero ne. Oglaševanja živil otrokom v tiskanih medijih se samoregulativno dotikajo Slovenski oglaševalski kodeks in Zaveze odgovornosti industrije brezalkoholnih pijač. "Če bi se kodeks dosledno uporabljal in bi bile njegove definicije jasne, razmere glede trženja hrane otrokom bi bile boljše, kot jih opisujejo raziskovalci v Sloveniji," je prepričana Mojca Gabrijelčič Blenkuš.
Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, pravi, da je poleg podjetij iz sektorja brezalkoholnih pijač, ki so se zavezala k širitvi ponudbe nizkoenergijskih pijač in pijač z manj sladkorja, v lanskem letu svoje zaveze, da bodo zmanjšala vsebnost dodanega sladkorja v živilih ter zmanjšala njihovo energijsko vrednost, podpisala tudi podjetja iz mlečnopredelovalnega sektorja.
Raziskave potrjujejo, da so otroci bolj naklonjeni prehranskim izdelkom in blagovnim znamkam, katerim so izpostavljeni v različnih oglasih.
Če so otroci pretežno izpostavljeni oglaševanju živil z manj ugodno hranilno sestavo, na primer živil z visoko količino sladkorja, maščob ali soli, ima to lahko negativne posledice na oblikovanje njihovih prehranjevalnih navad v kasnejših obdobjih življenja.
Dokazano je tudi, da so otroci, ki imajo prekomerno telesno težo v otroštvu, tudi v odrasli dobi izpostavljeni večjemu tveganju za debelost in druge kronične nenalezljive bolezni.
"Požirajo reklame"
"Otroci 'požirajo' reklame, tako v revijah kot na TV. In pozor, poglejte, koliko je na televiziji reklam, ki ciljajo na otroke. Že vedo, zakaj," nam pove Vesna, Mariborčanka, mama šestletnika in triletnika. "Kar vidijo, potem zahtevajo. Oglaševalci jih v kremplje dobijo že zelo zgodaj. In največkrat oglašujejo 'čisti cuker', najbolj sladke izdelke. Če proizvajalci sami nimajo dovolj odgovornosti, da bi oglaševali tudi izdelke z drugačno, bolj zdravo sestavo, bi bilo to očitno treba dodatno regulirati." (dr)
