Urška Mlinarič
Koalicija pod vodstvom Marjana Šarca ima vse večje težave in nesoglasja. In to ne le z zunajkoalicijsko partnerico Levico, kjer je koordinator stranke Luka Mesec odločitev o ukinitvi dodatka na delovno aktivnost na četrtkovem parlamentarnem odboru označil kot začetek konca sodelovanja. Zdaj jim je zagodel tudi Desus s Karlom Erjavcem na čelu. Slednji je, v nasprotju s koalicijskim dogovorom, napovedal vložitev 50 milijonov evrov težkega dopolnila o izrednem usklajevanju pokojnin v letu 2020. Takoj so piskrček pristavili v SAB, kjer je Maša Kociper napovedala, da bodo tudi oni, če Desus uresniči svojo napoved, z dopolnilom zahtevali višji letni dodatek za upokojence. Poleg tega pa so še socialni partnerji zanikali, da bi bil sveženj davčne zakonodaje, ki ga je vlada potrdila na četrtkovi seji, usklajen z njimi.
Odmikanje od dogovorov
Koalicija si je v tem trenutku edina le, da je bilo ravnanje poslancev Levice na četrtkovem parlamentarnem odboru za delo družino in socialne zadeve, ko so želeli na vsak način preprečiti ukinitev dodatka za delovno aktivnost, "šov" (Igor Zorčič, SMC), "cirkus" (Karl Erjavec, Desus), "zloraba demokracije" (Maša Kociper, SAB in "razočaranje nad odnosom poslancev Levice do kolegov" (Matjaž Han, SD).
Politična folklora
Miro Haček, analitik, profesor na Fakulteti za družbene vede: "Gre bolj za politično folkloro, ki je ne gre jemati preveč resno. Levica se dobro zaveda, da je posledica njihove nepodpore vladi lahko tudi padec vlade (čeprav ni zelo verjetno, da bi se to zgodilo), kar ni v interesu ne Levici ne članicam vladajoče koalicije, saj bi velika večina na volitvah zgolj izgubila podporo. Je pa Levica seveda tista, ki ima politični program in vsaj približno ve, kaj želi doseči, za razliko od vlade, ki jasnega programa in ciljev sploh nima, tudi koalicijska pogodba je zelo splošno napisana in široka, pa še implementacije tega močno šepa. Levica je pri pogajanjih za svoje zahteve deloma uspešna, si pa najbrž želi več. Je pa treba jasno povedati, da so nekatere njene zahteve povsem nerealne in za koalicijo tudi potencialno pogubne, saj bi lahko povzročile neustavnosti in večji proračunski primanjkljaj. Vladi oziroma koaliciji bi svetoval, naj bo pri iskanju podpore vendarle bolj odprta in ne stavi vse na enega konja (Levico), saj so v opoziciji še tri stranke, s katerimi bi se vsaj pri kakšnem projektu gotovo lahko (lažje) dogovorili."
Vladi je zdaj zagodel tudi Desus, v nizkem startu SAB
Pogovori za zaprtimi vrati
K ohladitvi glav je pozval tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han, ki pravi, da se je o problemih treba pogovoriti za zaprtimi vrat, kot to počnejo družine. Z omenjenimi besedami se je tudi odzval na četrtkovo napoved poslanskega in strankarskega kolega Marka Koprivca, ki je dejal, da ne bo več podpiral antisocialnih predlogov vlade. Spomnimo, poleg Levice so podporo ukinitvi dodatka na delovno aktivnost odrekli tudi poslanci SD. Han je obenem izrazil upanje, da se bo koalicija ohranila.
Rožljanje z glasovi
Alem Maksuti, politični analitik: "Levica predstavlja socialni korektiv vladi, v kateri so stranke, ki zagovarjajo neoliberalne politike. Napoved poslanca Trčka, da ne bo več podpiral te vlade, je ne more ogroziti. To bi se lahko zgodilo šele, ko se bo vseh deset poslancev Levice poenotilo, da je ne bodo več podpirali. Če bi organi stranke tako odločili, jim drugo niti ne bi preostalo. Če se bosta koalicija in Levica vendarle uspeli dogovoriti o načinu ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bo proračun zagotovo sprejet. Nevarnost pa predstavlja morebitni spomladanski rebalans proračuna, ko Levica nikakor ne bo mogla podpreti morebitnega mini ZUJFA-a in varčevalnih ukrepov, s katerimi bi vlada poskušala nadomestiti primanjkljaj. Če bi se to zgodilo, Levica ne bo imela izbire, težave pa bodo tudi s sindikati javnega sektorja. Napoved Desusa pa le potrjuje, da je ta vlada odvisna tako od glasov Levice kot Desusa. Gre za rožljanje z glasovi, pri čemer si nihče od njih v tem trenutku ne želi predčasnih volitev."
