Luka Mlakar
Predlog sprememb zakona o vladi predvideva tri nova ministrstva, in sicer za solidarno prihodnost, za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za podnebje in energijo, ki naj bi bila po besedah predsednika vlade Roberta Goloba polno operativna septembra. Nekaterim ministrstvom se obeta preimenovanje in spremembe pristojnosti. Po uveljavitvi sprememb zakona bodo nato sledila zaslišanja posameznih ministrskih kandidatov, a še ni povsem jasno, kateri kandidati bodo morali na zaslišanja.
Vlada bo imela 19 ministrstev in en vladni urad
Ministrstvo za solidarno prihodnost bo vodil dosedanji minister za delo Luka Mesec. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ga bo nasledil njegov dosedanji državni sekretar Simon Maljevac. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bodo razdelili na dva resorja. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije bo vodil zdajšnji šolski minister Igor Papič, ministrstvo za vzgojo in šolstvo pa bo po napovedih vodil sedanji državni sekretar na šolskem ministrstvu Darjo Felda. Ministrstvo za podnebje in energijo bo prevzel sedanji infrastrukturni minister Bojan Kumer, vodenje ministrstva za infrastrukturo pa njegova dosedanja državna sekretarka Alenka Bratušek.
Pod okrilje gospodarskega ministrstva, ki ga vodi Matjaž Han, prehaja šport, ministrstvo pa se bo preimenovalo v ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Preimenovanje se obeta tudi ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Uroš Brežan, in sicer v ministrstvo za varstvo narave in prostor. Zunanje ministrstvo, ki ga vodi Tanja Fajon, pa se bo preimenovalo v ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. Glasovanje o koalicijskem predlogu sprememb zakona je zadržal predlog SDS za posvetovalni referendum, zato se je vlada sprva oblikovala po obstoječem zakonu, v katerem je 17 resorjev. Po uveljavitvi sprememb bo imela vlada 19 ministrstev in vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi minister brez resorja.
Mahnič: Glede referenduma se še nismo odločili
Novela zakona o vladi je bila danes sprejeta, vendar pa še ni stopila v veljavo. Za to mora preteči sedemdnevni rok, v katerem ima državni svet možnost, da na zakon vloži odložilni veto, v omenjenem roku pa se lahko vloži tudi pobuda za zakonodajni referendum. Šele ko bo zakon začel veljati, torej po objavi v uradnem listu, bo lahko premier Golob vložil listo kandidatov za ministre. Nekateri od dosedanjih ministrov bodo nato morali ponovno na zaslišanja, pred pristojnimi parlamentarnimi odbori pa se bodo predstavili tudi novi kandidati za ministre. Po parlamentarnih hodnikih se ugiba, da bi se za zbiranje 2500 podpisov za pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma lahko odločili v SDS.
Poslanec SDS Žan Mahnič je dejal, da se še niso odločili, kako bodo ravnali v tem primeru: "Stranka, ki je tako velika kot naša, lahko podpise zbere v enem dnevu, nismo pa se še odločili, kako bomo ravnali. Lahko pa rečem, da se na nas že obračajo tako različna civilna gibanja kot tudi zaskrbljene državljanke in državljani, ki nasprotujejo širitvi vlade in neracionalnemu trošenju davkoplačevalskega denarja. Tudi od teh pozivov in odzivov je odvisno, kako se bomo na koncu odločili." Na vprašanje, ali bodo podpise zbirali sami ali pa bodo to prepustili pobudniku referenduma o drugem tiru Viliju Kovačiču, je Mahnič odgovoril, da so to špekulacije.
"Prvič slišim, da bi Vili Kovačič zbiral podpise, čeprav sem prebral v medijih, da se je ponudil, da bo to naredil. Vili Kovačič je neodvisen državljan, mi smo neodvisna stranka. Zaenkrat se o tem nismo nič pogovarjali, vsekakor bomo sami sprejeli to odločitev na podlagi tega, kar bodo povedale državljanke in državljani," je dejal Mahnič. Ob tem je zavrnil navedbe, da bi SDS ovirala postopek oblikovanja nove vlade: "V vladi Roberta Goloba gre pri tem širjenju ministrstev za samo eno zadevo – da se poplača vse tiste, ki so zaslužni za to, da je vlada Roberta Goloba danes na oblasti."
Sajovic: Tudi najbolj naivnim je jasno, da gre za zavlačevanje
Vodja poslancev Gibanja Svoboda Borut Sajovic je poudaril, da vsak zakonodajni referendum stane okoli štiri milijone evrov: "Mislite, da so referendumi tisto, kar rešuje problematiko z gorivi, draginjo in energenti v tej državi? Najbrž ne. Vsakomur, tudi najbolj naivnim, je najbrž jasno, da gre za zavlačevanje in nagajanje vladi. Zagotovo odločitve in način vladanja niso odvisni od števila ministrstev, vendar pa nova ministrstva kažejo smer in cilje delovanja te vlade in tega si zagotovo želimo." Po njegovih besedah si reorganizacije vlade želijo najkasneje do parlamentarnih počitnic: "Vidimo pa, da tisti, ki dežurno zbirajo podpise za referendume, ne počivajo. Mogoče je čas, da razmislijo in spoznajo, da so samo orodje nekaterih strank. Malo nazaj so se taisti ljudje preizkusili na volitvah in videli smo, da je bila njihova podpora zelo skromna. Mogoče se je dobro pogledati v ogledalo in to spoznati." Ob tem je dodal, da bo ob reorganizaciji vlade potrebnih do osem zaslišanj ministrov.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je dejala, da upa, da v SDS ne bodo posegli po referendumu, čeprav je to možnost, ki jim jo zakonodaja daje: "To je tudi treba spoštovati. Sama si predvsem želim, da bi se vsi predstavniki ljudstva, se pravi poslanke in poslanci katerekoli poslanske skupine, vedno vprašali, kaj je v korist ljudi – ali da se izvede tak zakonodajni referendum ali da začne vlada delati v polni sestavi tako, kot je bila zamišljena." Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj pa je spomnil, da v NSi niso podprli pobude SDS za posvetovalni referendum, ob tem pa je dodal, da so povedali, da se ne strinjajo s predlogom večanja števila ministrstev, državnih sekretarjev in državnega vladnega aparata. "Vsi poznamo rek, če želiš, da se kakšen problem ne reši, ustanovi komisijo. Menimo, da bodo z več ministrstvi dosegli ravno nasprotno od tega, kar govorijo. Manj bodo učinkoviti in odzivni," pravi Cigler Kralj.
