Oddaja naročila za e-recept, spletno naročilo osebne izkaznice, plačilo elektronske vinjete ... kar je lahko zahtevna naloga že za mnoge običajne ljudi, je lahko velik izziv za slepe in slabovidne osebe. Da se v digitalnem svetu čim bolje znajdejo, se v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Maribor učijo tudi na delavnicah, pri čemer ima pomembno vlogo Branko Vrblač - Vrba, ki z znanjem in izkušnjami pomaga udeležencem razumeti in usvojiti te napredne tehnologije.

Po naključju sta se povezala Vrblač, inženir strojništva in grafični oblikovalec, ki je pred dvema letoma oslepel, in Miha Horvat, zastopnik Ustanove Fundacija Sonda, ki z Zavodom Citilab Maribor in mrežo partnerjev izvaja projekt Digitalni heroji 30++, ki ga je zagnalo ministrstvo za digitalno preobrazbo. Projekt je namenjen vsem starejšim od 30 let, a Vrblač, ki se je vse delovno življenje ukvarjal z računalniki in telefoni, ter Horvat sta hitro prepoznala nujnost digitalnega usposabljanja tudi starejših slepih, slabovidnih in gibalno oviranih. Obiskali smo jih na eni od delavnic v prostorih društva.

Aplikacije, ki olajšajo vsakdan

"Namen je starejše usposabljati in digitalno izobraževati. Uporabniki prinesejo svoje prenosnike, mobilne telefone in jim postavimo bazo e-uprave, e-bančništva, elektronske pošte ... Vesel sem, da je država prepoznala nujnost in pomembnost izobraževanja in podprla starejše s programi, ampak to je šele majhen korak. Opažam, da je ur premalo in ljudje bi potrebovali ena na ena delavnice, kjer bi reševali individualne situacije," pove Horvat. Izpostavi, da so delavnice za slepe in slabovidne nekoliko bolj specifične, saj zanje ni poskrbljeno, da bi imeli tehnologijo ali bralnike. In še eno dobro stvar opaža, da o aplikacijah in njihovi uporabi druge učijo prav tako slepi in slabovidni. Zato z mentorji, kot je Vrblač, delajo skoraj ena na ena in rešujejo težave. Vrblaču je pri vodenju delavnic pomagal Marko Bezjak, zaposlen na društvu kot usklajevalec, ki je kot slabovidna oseba tudi velik poznavalec uporabnih aplikacij za slepe. Pa tudi Vrblačev osebni asistent Gregor Ketiš, ki je tudi odličen poznavalec aplikacij za slepe.

"Obstajajo aplikacije, ki nam olajšajo vsakdanja opravila. Recimo, ko si v kuhinji in želiš vedeti, kaj piše na embalaži - ali gre za kavo, čaj ali kaj drugega. Obstajajo aplikacije, ki ti lahko preberejo napisano besedilo. Prav tako so na voljo aplikacije, ki prepoznajo in ti povedo, kateri bankovec držiš v roki. Obstajajo tudi takšne, s katerimi lahko s telefonom zaokrožiš po prostoru in ti ga približno opišejo - na primer, ko si v kuhinji, opišejo, kje je miza, omara, stol ... Takšnih aplikacij je kar nekaj, vendar jih moraš sam preizkusiti, da ugotoviš, ali so res uporabne. Veliko ljudi pa teh aplikacij ne pozna, niti nima vseh informacij, s čim si lahko vse pomagajo," pojasnjuje Branko Vrblač, ki je precej teh aplikacij najprej sam spoznal, zdaj pa na delavnicah deli znanje. Med drugim je uporabnike naučil uporabljati Gemini, prej znan kot Bard, klepetalnik podjetja Google​, za katerega pravi, da omogoča klicanje ob glasovnem ukazu, pisati sporočila s pomočjo govora in podobno. Udeleženci so bili nad njegovo uporabnostjo navdušeni.

Z novimi veščinami do večje samostojnosti

"Da vsaj osnovno spoznamo, kaj vse sploh obstaja za nas in da se naučimo uporabe v vsakdanjem življenju. Na digitalnem usposabljanju sem si naložila tri aplikacije, ampak sedaj moram še natrenirati, kako to v praksi uporabljati. Z mojim ostankom vida ne morem več prebrati elektronskega sporočila, zdaj pa vem, da lahko aplikacija besedilo prebere, pa tudi različne datoteke, podatke, spletne medije," je komentirala Andreja Božnik, ki je oslepela kasneje v življenju, nekaj malega ostanka vida še ima. Pomaga ji tudi osebni asistent, 30 ur na teden, a rada bi bila čim bolj samostojna. "Kljub pomoči osebnega asistenta bi rada čim več stvari opravila sama, brez odvisnosti od drugih. To usposabljanje mi omogoča, da se naučim novih veščin, ki so mi prej bile tuje. Zdaj vem, da je vse to dostopno, kar prej nisem vedela. Prej sem se znašla s težavo pri preprostih nalogah, zdaj imam orodja, ki mi omogočajo večjo neodvisnost."

Predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor Milan Mugerle je bil sprva skeptičen do takšnih delavnic, saj se pogosto zdi, da kaj prida ne moremo doseči, sedaj je marsikdo navdušen. Opaža, da zlasti starejši težje usvajajo nove tehnologije in se pogosto počutijo zapostavljene. V društvu je vedno več starejših, zdaj je že več kot 650 članov, ki prihajajo iz 33 občin.

"V društvu imamo tudi napravo, ki je namenjena branju besedil, kot so listine. Ta naprava je zelo draga, stane 2400 evrov. Zdaj pa vem, da lahko že s svojim telefonom poslikam besedilo in ga prebere aplikacija. Zelo bi si želel, da bi lahko bral dokumente, kot so finančni izkazi ali zdravniški izvidi, saj je to osebna zadeva in ti ni všeč, da jo nekdo drug prebere. To je še ena stvar, ki nam omogoča večjo samostojnost in zasebnost," je poudaril Mugerle.​ Naslednje delavnice za člane društva bodo maja in junija. Prijavite se lahko pri društvu.