Vanessa Čokl
Četrti člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor je v neskladju z ustavo in mora državni zbor to popraviti v dveh letih. To odločitev je ob 11. uri javno razglasilo ustavno sodišče. Vse ostalo, kar je v volilni zakonodaji napadel državni svet, to so členi zakona o volitvah v državni zbor, ni protiustavno.
Območja volilnih okrajev, nesorazmerno velika oziroma majhna, torej ne ustrezajo več nobenim merilom in to bo treba popraviti. Ustavno sodišče jih ni odpravilo, ker bi s tem pravzaprav brisalo volitve kot instrument volivcev. Mora pa jih zakonodajalec popraviti. Ker že dolgo ne ustrezajo geografiji, stanju na terenu. Velikostne razlike med volilnimi okraji so v Sloveniji celo 1:3,73 to pomeni povsem nesorazmerne. Ustavno sodišče je ugotovilo, da območja volilnih okrajev po 26 letih od uveljavitve volilne zakonodaje ne ustrezajo več nobenemu merilu iz zakona o volitvah v državni zbor, to je enako število prebivalcev, geografska zaokroženost, največja mogoča integriteta občine. Zato določitev volilnih enot in okrajev, kakršna velja, že krši načela pravne države. Niso pa se ustavni sodniki strinjali, da zakon o volitvah v državni zbor ne bi zagotavljal odločilnega vpliva volivcev na dodelitev mandatov kandidatom. Jasno je iz zakona o volitvah, da volivci "povzročijo" dodelitev mandatov posameznim kandidatom na različnih kandidatnih listah. Mandati se znotraj istoimenskih kandidatnih list dodeljujejo po relativnem uspehu v volilnem okraju v primerjavi s kandidati istoimenske liste v drugih volilnih okrajih. To zagotavlja odločilni vpliv volivcev na dodelitev mandatov. Tu torej ni nič sporno. So pa nesorazmerne razlike v velikosti volilnih okrajev, območja volilnih okrajev tudi niso usklajena z mejami novih občin in ne ustrezajo več zahtevi po geografski zaokroženosti.
