
Odloki vlade, ki so od 27. februarja do 17. marca in od 1. do 18. aprila letos zaradi epidemije covida-19 v celoti prepovedali shode, od 18. marca do 31. marca ter od 23. aprila do 14. maja pa so bili omejeni do vključno deset udeležencev, so bili v neskladju z ustavo in jih je ustavno sodišče, zdaj že neobstoječe, s pravkar objavljeno odločbo razveljavilo. Ugotovitev, da so bili neustavni, ima učinek razveljavitve, je odločilo US.
Vlada ni dokazala nujnosti
Pri nobenem izmed izpodbijanih odlokov ni bilo izkazano, da bi bila splošna popolna prepoved shodov oziroma njihova omejitev na do deset oseb nujna, je odločilo ustavno sodišče. Isto velja za popolno prepoved neorganiziranih shodov. Vlada namreč ni preverila možnosti uveljavitve milejših ukrepov, ki so poznani v primerjalnih pravnih ureditvah, vključno z možnostmi dogovarjanja z organizatorji o načinu epidemiološko čim varnejše izvedbe shodov. Obenem pa je zaradi ugodnejše epidemiološke slike vlada sproščala ukrepe na drugih področjih. Shode pa je po zgolj treh dneh omejitve na do 100 oseb ponovno omejila na do deset oseb in celo prepovedala neorganizirane shode.
Ustavno sodišče navaja tudi, da trije od desetih članov strokovne skupine, ki svetuje vladi v zvezi z epidemijo virusa, med njimi edini epidemiolog, aprila letos niso delili mnenja z vlado in so poudarili, da je na prostem tveganje okužbe dokazano neprimerljivo nižje od tveganja v zaprtih prostorih. Torej naj bi bilo zato zunaj varno tudi združevanje večjega števila ljudi in bi bilo nenavadno trditi, da bi strogo regulirani shodi epidemiološko situacijo poslabšali v okoliščinah skorajda sproščenega dogajanja v zaprtih prostorih.
Jaklič in Šorli proti
Za to odločitev US je glasovalo šest ustavnih sodnikov, proti sta bila dva, ddr. Klemen Jaklič in Marko Šorli.
Jaklič je na twitterju spomnil na svoje odklonilno ločeno mnenje (iz časa, ko so bili sporni odloki zadržani), da združevanje, ki v pandemiji krši epidemiološka pravila, ne uživa polnega ustavnega varstva.
Morebitna posledica izgube življenja in zdravja večjega števila ljudi je hujša in bolj nepopravljiva od morebitne začasne nezmožnosti udeležbe več kot 10 udeležencev na javnih shodih v času vrhunca visoko nalezljive bolezni, je Jakličevo stališče. To je namreč, pravi, število, ki morebiti še omogoča, da kljub pričakovanim kršitvam na takšnem shodu državni organi še lahko učinkovito preprečijo nenadzorovano eskalacijo in s tem obsežnejši vir širjenja virusa. Ustava pa "vselej seveda varuje le tisto združevanje, ki ne krši pravil".