
Ustavno sodišče je razveljavilo vladne odloke, ki so omejevali gibanje, neustaven tudi zakon o nalezljivih boleznih. Protiustavni so tako bili policijska ura, prepoved združevanja, prepoved prehajanja občin.
Ustavno sodišče je presodilo, da sta 2. in 3. točka prvega odstavka 39. člena zakona o nalezljivih boleznih v neskladju z ustavo. Ob tem je državnemu zboru naložilo, da mora v dveh mesecih neskladje odpraviti.
Zakon o nalezljivih boleznih namreč v izpodbijanem delu pravi, da kadar z ukrepi ni mogoče preprečiti, da se v Slovenijo zanesejo in v njej razširijo določene nalezljive bolezni, lahko vladna stran prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih ter prepove zbiranje ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost.
Kako so odločali ustavni sodniki?
Bistveni del odločbe, to so točke 1., 2., 3., 6. in 7., je potrdilo pet ustavnih sodnikov: Matej Accetto, Rok Čeferin, Špelca Mežnar, Marijan Pavčnik in Katja Šugman Stubbs. Proti pa so glasovali Dunja Jadek Pensa, Marko Šorli in Rajko Knez. Ostale točke odločbe (4.,5., 8. in 10) so sodniki potrdili soglasno. Sodeč po odločbi ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič v zadevi ni sodeloval.

S to odločitvijo ustavnega sodišča pa so bili v neskladju z ustavo tudi naslednji odloki, ki jih je sprejela vlada za omejevanje širjenja virusa:
- Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji;
- Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin;
- Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, površinah in mestih v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin;
- Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, površinah in mestih v Republiki Sloveniji;
- Odlok o začasni splošni omejitvi zbiranja ljudi na javnih krajih in mestih v Republiki Sloveniji.
Odločitev šele po 15 mesecih
V pritrdilnem ločenem mnenju je ustavna sodnica Katja Šugman Stubbs, njenemu mnenju pa se je pridružil tudi ustavni sodnik Rok Čeferin, zapisala, da se razveljavljenih odlokov, ki sicer niso več v veljavi, v odprtih postopkih ne sme uporabiti.
Hkrati sodnica in sodnik opozarjata, da je "naravnost porazno", da je sodišče o zadevi odločilo tako pozno. "Odločitev bo objavljena skoraj 15 mesecev po vložitvi prve pobude, po koncu tretjega vala epidemije, potem ko je bilo na neustavni zakonski podlagi izdanih že na desetine odlokov in izrečenih za nekaj milijonov evrov glob," sta poudarila in ocenila, da si tega ustavno sodišče ne bi smelo dovoliti.
Šumgan Stubbsova še piše, da se je kot poročevalka zavzema za izrek, s katerim bi z odložilnim rokom razveljavili zakonsko podlago in odpravili odloke, ki so bili sprejeti na tej podlagi. "To bi pomenilo, da bi enako obravnavali vse kršilce odlokov; tako tiste, ki so že plačali globe kot tiste, katerih zadeve iz različnih razlogov še niso postale pravnomočnem," kot najbolj pravilno in elegantno rešitev navaja sodnica, saj da ne bi ustvarjala neenakosti med različnimi kršilci odlokov.
"Pred nami je kompromis, ki mu je uspelo dobiti zahtevanih 5 glasov. Kljub temu, da odločitev po mojem mnenju ni optimalna niti pravočasna, sem, glede na vse povedano, nanjo ponosna in zanjo hvaležna," je zapisala na koncu, kjer je še ugotovila, da gre verjetno za najpomembnejšo odločitev leta, morda pa celo njihovega mandata.
Ustavno sodišče je ocenilo, da daje zakonodajalec vladi v zakonu o nalezljivih boleznih, točneje v 2. in 3. točki 39. člena, kjer se omejuje pravica potovanja, gibanja, zbiranja, bistveno preširoko polje proste presoje pri odločanju o ukrepih. "Zakonodajalec - ob vsebinsko praznih navodilih glede prostorske zamejitve ukrepov ter brez določitve načinov (vrst) ukrepanja, meril o dopustnem trajanju ukrepov, dolžnosti posvetovanja in sodelovanja s stroko ter ustreznega obveščanja javnosti – vladi prepušča, da po lastnem preudarku izbira načine (vrste), obseg in trajanje omejitev, s katerimi se (tudi zelo intenzivno) posega v svobodo gibanja (lahko tudi vseh) prebivalcev na ozemlju Republike Slovenije. Prav tako ji prepušča, da v celotnem obdobju nevarnosti širjenja nalezljive bolezni prosto presoja, v katerih primerih, za koliko časa in na kako velikem območju države bo prepovedala zbiranje ljudi na javnih mestih, na katerih obstaja po oceni vlade povečana nevarnost širjenja nalezljive bolezni. Zapoveduje ji le, da mora pred uvedbo ukrepov presoditi, ali vnosa ali razširitve nalezljive bolezni ni mogoče preprečiti z drugimi ukrepi po zakonu o nalezljivih boleznih," razlaga ustavno sodišče. In ker zakonodajalec ni določil zadostne vsebinske podlage za izvrševanja tega pooblastila vladi, so ustavni sodniki ocenili, da je ta člen zakona o nalezljivih boleznih v neskladju z ustavo.
"Ugotovljena protiustavnost bi narekovala razveljavitev te zakonske ureditve," opozarjajo ustavni sodniki, a je ustavno sodišče upoštevalo, da bi s tem vlada izgubila kakršnokoli zakonsko podlago za omejitev za omejevanje gibanja in zbiranja zaradi preprečevanja nalezljivih bolezni, vključno z boleznijo covid-19. Dokler zakonodajalec ne bi sprejel nove zakonske ureditve, tako država morda ne bi mogla izpolnjevati svoje pozitivne ustavne obveznosti, da varuje zdravje in življenje ljudi. Zato sodišče takšne zakonske ureditve ni moglo razveljaviti, dalo pa je državnemu zboru dva meseca časa, da se neskladje odpravi.

Ustavno sodišče je v svoji odločitvi zapisalo, da ima ugotovitev, da so bili odloki in zakon v neskladju z ustavo učinek razveljavitve. Kaj to pomeni? Razlago je najti v zakonu o ustavnem sodišču, kjer piše da se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Torej učinkuje od dneva razveljavitve. Odprti postopki za plačilo glob ali prekrškovni postopki bodo tako ustavljeni. Za postopke, ki pa so že pravnomočno končani, pa, vsaj za zdaj, odločitev sodišča nima posledic, saj sodišče zakona ni odpravilo, šele odprava pa je tista, ki ima učinke za nazaj.
LMŠ: Čas je za volitve
"V LMŠ že več eno leto, torej skoraj od začetka delovanja te vlade, jasno in glasno opozarjamo, da si skuša vlada Janeza Janše z zlorabljanjem epidemije in tudi z nespoštovanjem zakonov in ustave zagotoviti oblast brez pravih omejitev. Prav s tem namenom si je predsednik vlade priredil tudi zakon o nalezljivih boleznih.
Prav tako smo opozarjali – če vlada ljudem, pa čeprav v imenu zajezitve širjenja virusa, prepoveduje gibanje ali zbiranje, tu ne sme biti niti kančka dvoma. Ti ukrepi morajo biti sorazmerni in v celoti zakoniti ter v skladu z ustavo.
Po odločitvi ustavnega sodišča je jasno, da so bila naša opozorila upravičena. Vlada Janeza Janše je namreč, tako ugotavljajo ustavni sodniki, sama sebi podelila bianco pooblastilo, da lahko pod pretvezo epidemije grobo posega v ustavne človekove pravice in temeljne svoboščine na neustaven način. S tem, ko nam je nesorazmerno omejila pravico do gibanja, pravico do zbiranja in združevanja, je ponovno dokazala, da zanjo ne zakoni in ne ustava ne veljajo. Tudi zaradi tega ter drugih nezakonitih in neustavnih početij te vlade, ki smo jih dokazali tudi v ustavni obtožbi predsednika vlade, je čas za volitve in odhod te vlade na smetišče zgodovine."
Zagorc: Ustavno sodišče je šlo na roko vladi
Dr. Saša Zagorc, profesor ustavnega prava na ljubljanski Pravni fakulteti, pravi, da je odločitev ustavnega sodišča je po eni strani spodbudna, saj so koncepti, ki smo jih 30 let gradili, bili ponovno potrjeni navkljub zahtevnosti te odločitve. "Načelo legalitete, torej da mora že zakon določiti bolj ostro mejo tega, kar lahko izvršilni organ stori, zlasti takrat, ko omejuje človekove pravice, je jasno. Po tej plati ta sodba ni nobena novost, temveč bolj plod ustaljene sodne prakse. Po drugi strani lahko zaznamo veliko naklonjenost ustavnega sodišča, da ne postavi ne vlade ne državnega zbora v nemogoč ali zelo zahteven položaj pri uresničevanju odločbe. Ustavno sodišče je s tehniko ugotovitvenih odločb šlo na roko vladi, ni se poslužilo tehnike ugotovitve odprave odlokov, temveč zgolj razveljavitve, kar v praksi daje vladi in državnemu zboru popravni izpit," pravi Zagorc in dodaja, da je to v običajni družbi povsem normalna gesta. V posebni slovenski situaciji, kjer slovenska vlada in parlament občasno kažeta tendenco neprimernega kritiziranja ustavnega sodišča, pa bi lahko to odločbo razumeli kot preveč popustljivo do dela vlade in parlamenta. "Upam, da bosta vlada in parlament to gesto upoštevala."
Učinek na izdane globe samo v še odprtih zadevah
In kaj v praksi pomeni ta odločitev sodišča za vse tiste, ki so prejeli bodisi globe ali bili v prekrškovnih postopkih zaradi kršenja teh odlokov?"Sodišče je povedalo, kakšen učinek bo imela ugotovljena oblika neustavnosti. Učinek odprave bi pomenil, kot da odlok nikoli ni veljal, a sodišče ni odločilo tako, temveč da ima odločba za odloke učinek razveljavitve, ta pa velja od sedaj naprej. V praksi nima ta odločitev nikakršnega učinka za vse izdane globe in morebitna maltretiranja ljudi s strani policistov v preteklosti, ko so bili odloki še veljavni, če so te globe plačane in postopki pravnomočno končani. Učinke ima zgolj na še odprte zadeve," pojasnjuje strokovnjak za ustavno pravo.
Verstovšek: Vse bi moralo pasti!
Celjski odvetnik Boštjan Verstovšek, ki je zastopal več pobudnikov presoje ocene ustavnosti, je za Večer dejal, da je z odločitvijo ustavnega sodišča le delno zadovoljen. Vesel je, da je sodišče odkrilo pritrdilo, da so zakon in odloki neustavni, bi pa po njegovem mnenju moralo na ustavnem sodišču vse obravnavano pasti in bi tako bili razveljavljeni vsi postopki, sproženi proti kršiteljem neustavnih odlokov.
"Ustavno sodišče je še enkrat več dokazalo, da odloča politično, ne strokovno. Gre za primer, ki je jasen študentom prvega letnika prava, in ne vem, kako je lahko kdo glasoval proti. In popolnoma nedopustno je, da se o zadevi ne odloči v več kot letu dni," je za Večer dejal Verstovšek. In dodal, da je zdaj na vrsti kazensko iskanje odgovornosti za vse tiste, ki so sodelovali pri odločanju o neustavnih ukrepih.
Zagorc dodaja, da je zdaj zelo pomembno, kakšen bo odziv izvršilne in zakonodajne veje oblasti. Težava je, da v parlamentu trenutno težko dosežemo neko potrebno večino. "Vprašanje je, ali bo državni zbor uspel doseči dovoljšnjo stopnjo zrelosti in pravočasno uresničil odločbo ustavnega sodišča." Kaj pa če v dveh mesecih ne bo popravljenega zakona o nalezljivih boleznih? "Ustavno sodišče ni določilo pravne sankcije, bi pa bilo spoštovanje roka znak zrelosti slovenske politike in družbe. Če v parlamentarnem sistemu delitve oblasti medsebojno spremljanje vej oblasti in sodelovanje koalicije in opozicije ne deluje, to ni dober znak za zaupanje volivcev v to vlado. Vlada si mora prizadevati, da pride do uresničitve zakona. Prvi odzivi najbolj vplivnih politikov, predsednika vlade in notranjega ministra, niso pozitivni, poskuša se relativizirati zadevo, prevaliti krivdo na druge, kar pa ni prav. Čas je, da začnejo politiki sprejemati odgovornost za lastno nesposobnost. Zakon je bil res sprejet leta nazaj, a je bil noveliran lani in pravni strokovnjaki so izrecno izpostavljali pomanjkljivosti in problem protiustavnosti že spomladi lani. Vlada pa ima dolžnost spremljati družbene razmere in temu prilagajati zakonodajo," zaključuje Zagorc.
Janša o tem, kdo je sprejel neustavni zakon
Predsednik vlade Janez Janša je na twitterju zapisal, da je bil neustavni del zakona "očitno" sprejet leta 1995. In da sta ga sprejeli stranki LDS in takratna Združena lista socialnih demokratov (ZLSD), danes stranka SD. "Ustavno sodišče pa je to ugotovilo po 16 letih?" se je vprašal in se uštel za 10 let, saj je od leta 1995 minilo 26 let.
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs pa je na twitterju zapisal: "Ustavno sodišče razveljavilo dva člena zakona o nalezljivih boleznih in na podlagi teh členov izdane odloke. Toda razveljavitev zaradi epidemije učinkuje po dveh mesecih,kar pomeni,da vsi odloki še vedno veljajo.Pravno smo torej legalno in legitimno ščitili zdravje državljanov."
Odziv vladnih strank
V vladni SDS po besedah poslanke Alenke Jeraj odločitev ustavnega sodišča, ki je ugotovilo neustavnost dela zakona o nalezljivih boleznih, spoštujejo, zato si bodo prizadevali, da se neskladje z ustavo odpravi.
Jerajeva pravi, da je bil zakon o nalezljivih boleznih, ki je trenutno v veljavi in na podlagi katerega so bili sprejeti vladni odloki o omejitvah zbiranja in gibanja, sprejet leta 1995. "In do sedaj ni bilo ugotovljeno, da bi bilo z njim karkoli narobe, da bi bil neustaven. In v skladu s tem je ravnala tudi vlada in tudi v nadaljevanju sprejemala ukrepe in odloke, ki so temu sledili." V SDS zato ocenjujejo, da je vlada delovala v skladu z veljavno zakonodajo in v skladu s pooblastili, ki jih kot izvršilna oblast ima. Zdaj pa je na vrsti DZ, da zakon popravi.
Jožef Horvat iz NSi meni, da je dva meseca, kolikor je določilo US, dovolj časa za odpravo neskladja. Po njegovem je tu treba upoštevati tudi, da je epidemija Slovenijo, Evropo in svet vrgla s tečajev in da na to nismo bili pripravljeni. In da tudi nekateri naši zakoni niso upoštevali, da lahko nastopi epidemija v takšnih dimenzijah, kot smo jim bili in smo jim še priča. Po Horvatovih besedah je ustavno sodišče ugotovilo, da "en majhen delček" zakona ni v skladu z ustavo, ker gre za staro besedilo, star zakon, ki pač ni upošteval okoliščin, kot smo jim priča.
"Nič tragičnega, ni potrebno zganjati nobene shizofrenije, kot vidimo pri naših političnih konkurentih," je še komentiral Horvat. Za ostre očitke opozicije pravi, da so to prazni očitki, ki so jih že vajeni. "Nimajo prav nobene argumentacije. Zanimivo je, da so tukaj najbolj glasni tisti, ki so puško vrgli v koruzo takrat, ko je naši državi, našim ljudem bilo najtežje."
Prek twitterja so se na odločitev ustavnega sodišča odzvali tudi v poslanski skupini SMC, nekoliko jih preseneča, da je šele po toliko letih ugotovljeno neskladje z ustavo: "Kriviti to vlado za določbe, sprejete leta 1995, je neresno, pa vendar v teh časih že povsem pričakovano." (STA)