Na odločitev ustavnega sodišča, da je zakon o nalezljivih boleznih neustaven tam, kjer zakonodajalev vlado pretirano pooblašča, da zaradi širjenja nalezljive bolezni omeji gibanje in zbiranje, so se odzvali v Pravni mreži za varstvo demokracije.
Ker pa ustavni sodniki iz spornih delov zakona izvirajočih odlokov vlade niso odpravili z učinkom za nazaj, ampak zgolj razveljavili z učinkom za naprej, odločitev ne vpliva na zadeve, ki so bile pred razveljavitvijo že pravnomočno rešene, opozarjajo tudi pravniki Pravne mreže: "Vsi, ki so visoke globe že plačali, ne morejo zahtevati njihove vrnitve."
Takšna odločitev ustavnega sodišča nima podlage v pravičnosti, "ampak v žalostnem dejstvu, da za nič drugega kot za kompromis v škodo ljudi med sodniki in sodnicami ni bilo zadostne večine", komentirajo pri Pravni mreži. In da je "težko razumeti, kako je mogoče, da v državi, ki se 30 let opredeljuje za ustavno in demokratično republiko, običajni ljudje tudi za zelo mile kršitve prava dobivajo visoke denarne globe, četudi nimajo podlage v ustavnih in zakonitih predpisih, medtem ko odločevalci, ki imajo vse finančne in kadrovske vire za sprejem zakonitih predpisov in so v pravnih državah prvi branik ustavnosti in zakonitosti, za svoje nepravno delovanje ne nosijo nobene odgovornosti niti zaveze po popravi krivic".
Pri Pravni mreži za varstvo demokracije bodo v naslednjih dneh dodatno preučili možnosti za morebitne pravne poti v okviru nacionalnega in evropskega pravnega reda, napore pa bodo vložili tudi v pripravo predloga zakona, ki bi na sistemski ravni povrnil tisto, kar je bilo ljudem s protipravnim delovanjem oblasti odvzeto, so napovedali. Opozarjajo na nevzdržnost ureditve, ki v postopkih za prekrške ljudem nudi možnost plačila polovične kazni, "če se uklonijo tudi nepravnim odločitvam oblasti". Takšna ureditev že sicer najšibkejšim jemlje spodbudo in dostop do pravice, tokrat pa da jim "s svojo kompromisno odločitvijo" hrbet obrača tudi ustavno sodišče, so napisali v izjavi za javnost.
